Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Parlamentarne volitve 2022

STA soočenje: Stranke na področju prometne politike izpostavljajo trajnostno mobilnost

Na področju prometne politike stranke izpostavljajo trajnostno mobilnost, ki bi jo povečevale z različnimi ukrepi. Med drugim se zavzemajo za večjo povezljivost podeželja z mesti, nadaljnje vlaganje v železniško infrastrukturo in subvencioniranje električnih vozil. Različna stališča pa imajo glede potreb po novem nacionalnem letalskem prevozniku.

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na prometno politiko.

Stranke so si enotne, da je treba delež trajnostnega prometa v Sloveniji povečati, ukrepi, s katerimi bi to dosegli, pa se razlikujejo - od nadaljnjega razvoja železnic, subvencioniranja javnega potniškega prometa, sistematičnega prehoda na delo od doma do reforme nadomestila stroškov za prevoz na delo.

Glede vzpostavitve novega nacionalnega letalskega prevoznika imajo stranke različna stališča. Medtem ko v nekaterih ocenjujejo, da je ta nujno potreben za povezljivost gospodarstva, druge opozarjajo na pomanjkanje sredstev za takšen projekt in se zavzemajo za boljše pozicioniranje brniškega letališča, da bi pritegnil tuje letalske prevoznike.

Razlikujejo se tudi pri vprašanju deleža električnih vozil na slovenskih cestah do leta 2030. Medtem ko nekatere stranke izpostavljajo potrebo po izdatnem subvencioniranju tovrstnih vozil, krepitvi infrastrukture za njihovo uporabo in jasno opredeljene cilje na tem področju, v drugih določitev deležev s strani politike nasprotujejo. V več strankah izpostavljajo, da je delež odvisen tudi o samega razvoja tovrstnih vozil, pa tudi od stabilne in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali podpirate ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika?
2. Ali nameravate izboljšati okolju prijazno prometno povezljivost urbanih središč s podeželjem in tako razbremeniti mestne vpadnice? Naštejte tri ukrepe.
3. Ali se zavzemate za večji delež trajnostnega prometa?
4. Kakšen delež električnih avtomobilov naj bi se po slovenskih cestah vozil do leta 2030?

Domovinska liga

V Domovinski ligi ne podpirajo ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika z državnim denarjem. Pri prometni politiki v ospredje postavljajo ukrepe trajnostne mobilnosti, spodbujali bi železniški potniški promet. Prometne vpadnice bi razbremenili tudi z njihovo širitvijo. Glede deleža električnih avtomobilov, ki naj bi se vozili na slovenskih cestah do leta 2030, pa so v Domovinski ligi proti državnemu določanju ciljnih kvot.

Državljansko gibanje Resni.ca

Po njihovem mnenju je ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika vprašanje širšega konsenza, pri čemer bi vprašanje o tem postavili na zavezujočem referendumu. Letalski prevoznik pomeni boljše gospodarske pogoje in povezljivost, a se je treba po njihovem mnenju zavedati tudi naše majhnosti in relativne bližine vse večjih evropskih letališč. Težave mestnih vpadnic bi razbremenili tudi z manjšimi avtobusi oz. kombiji javnega potniškega prometa in brezplačnimi parkirišči na obrobju mest. Število električnih avtomobilov na slovenskih cestah pa bo, kot so zapisali, odvisno tudi od njihovega razvoja.

Gibanje Svoboda

Na področju letalskih povezav je bistveno, da se ponovno zagotovi mednarodna povezljivost Slovenije z evropskimi in prestolnicami v tretjih državah, ki so bistvenega pomena za razvoj gospodarstva, mednarodno menjavo in turizem, menijo. Rešitvi, ki predvideva ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika, so najmanj naklonjeni. Med drugim bodo podpirali razvoj železnic s posebnim poudarkom na razvoju uporabnih železniških povezav med primestnimi naselji in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, izboljšati želijo tudi medmestni avtobusni javni potniški promet. Glede električnih vozil pa izpostavljajo, da je kljub zaostanku cilj, ki si ga je država zadala v letu 2017 in predvideva, da bo v letu 2030 v voznem parku vsaj 200.000 vozil na električni pogon, in da bo vsak tretji nov (prvič registriran) osebni avto električen, dosegljiv. V luči predloga EU komisije, da naj bi bila vsa novoregistrirana vozila po letu 2035 brezemisijska, načrtujejo še dodatne spodbujevalne mehanizme, če bo takšen predlog na koncu tudi sprejet na EU ravni.

Levica

Menijo, da bi z vidika strateških interesov države na kratki rok potrebovali domačega letalskega prevoznika pod javnim nadzorom in v državni lasti, na dolgi rok pa se zaradi nerentabilnosti in okoljskih razlogov zavzemajo za omejitev oziroma eventualno ukinitev letalskega prometa in nadomestitev s sodobnim železniškim prometom. Spodbujati nameravajo prehod na javni potniški promet s povečanjem dostopnosti, taktnimi voznimi redi, povečanjem frekvence, modernizacijo javnih prevoznih sredstev, vzpostavitvijo transportne mreže, možnostjo kombinacije vseh oblik javnega prevoza s kolesarjenjem, znižanjem cen vozovnic ter uvedbo mesečnih in letnih vozovnic, ki veljajo za vse vrste prevoza na relaciji. Njihova vizija je, da bi se po cestah vozilo čim manj osebnih avtomobilov na sploh, ne glede na vrsto pogona. Glavna oblika mobilnosti na daljše razdalje mora postati uporaba javnega potniškega prometa, ki mora biti v celoti v javni lasti, funkcionirati na neprofitni osnovi in biti cenovno in časovno konkurenčen osebnemu avtomobilu.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

V Listi Borisa Popoviča ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika nasprotujejo. Okolju prijazno prometno povezljivost urbanih središč s podeželjem nameravajo graditi na koprskem primeru. Kot so zapisali, je inteligentna - "smart" logistika danes eden pomembnejših pogojev za rast gospodarstva in trajnostni razvoj z upoštevanjem ekologije. Menijo, da bo električnih avtomobilov na cesti iz leta v leto več in do leta 2030 ali najkasneje 2035 bo že skoraj težko najti kakšen avtomobil na drugačen pogon, razen seveda starodobnikov.

LMŠ

Načeloma podpirajo ustanovitev letalskega prevoznika, a je, kot so izpostavili, pred tem treba izvesti natančno študijo ekonomičnosti takšnega projekta. Kot so še zapisali, brez modernizacije javnega potniškega prometa težko sledimo tudi cilju trajnostne mobilnosti. Eden izmed pogojev je po njihovih navedbah razvejanost in dostopnost potniškega prometa. Sledijo mu postajališča P+R in izgradnja kolesarskih stez ter modernizacija železnice. Niso pristaši širitve vpadnic na avtoceste ali cest, saj to privede do nasprotnega učinka. Ta povečanje trajnostne mobilnosti bo, kot so dodali, nujna posodobitev samih linij in njihova prilagoditev potrebam ljudi, nato bo treba posodobiti infrastrukturo. Menijo tudi, da je treba nadaljevati s stimuliranjem nakupa električnih avtomobilov ter izgradnjo infrastrukture, ki omogoča uporabniku prijazno uporabniško izkušnjo. Dokler ni vsa elektrika, ki je potrebna za pogon električnih vozil, pridobljena iz 100- odstotno obnovljivih virov, mora biti prioritetna vzpodbuda uporabe teh vozil v večjih urbanih območjih, so dodali.

Naša dežela

Nasprotujejo ustanovitvi novega nacionalnega letalskega prevoznika. Kot so izpostavili, je Slovenija imela dobrega nacionalnega prevoznika, ki je imel vse potrebne licence, vse slote, dobre dogovore z drugimi letališči, a je vse to zaradi neodgovorne prodaje s strani neodgovorne politike izgubila. Menijo, da se mora brniško letališče dobro pozicionirati na globalnem trgu, se širiti in vzpostaviti prostocarinske cone. Zavzemajo se tudi za revitalizacijo mariborskega letališča. Po njihovem mnenju moramo okrepiti prizadevanja za graditev ustrezne infrastrukture, tako na podeželju kot tudi v mestih. Povezava vseh naših dežel z avtocestnim omrežjem je nujno potrebna in je področje, ki smo ga v preteklosti zanemarili, so izpostavili. Zavzemajo se za večji delež trajnostnega prometa, pri čemer poudarjajo, da je ključno uzakoniti kratke dobavne verige. Pred sistematičnim povečanjem deleža električnih avtomobilov na naših cestah pa je, kot do dodali, treba poskrbeti za prilagoditev energetskega sistema, ki ni pripravljen na take obremenitve.

Naša prihodnost in Dobra država

Podpirajo ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika, a ko bo Slovenija spet bogata dežela in bo nacionalni prevoznik spet lahko del "blagovne znamke Slovenija". Zagnali pa bi projekt ustanovitve prvega regionalnega zelenega e-letalskega prevoznika z do 50 potniki. Okolju prijazno prometno povezljivost bi med drugim naslovili s konceptom t. i. "15-minutnih mest", z ustrezno mikro-mobilnostjo in storitvami delitvene in sodelujoče ekonomije, s finančnimi vzpodbudami za prehod na čiste oblike prometa, pri čemer so med drugim izpostavili masovno uvedbo električnih avtobusov, 70-odstotne subvencije za nov električni avtomobil do 15.000 evrov, in subvencioniran javni prevoz. Med cilji so izpostavili tudi znižanje števila osebnih avtomobilov v korist javnega prometa.

NSi

Ne podpirajo ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika, saj se je, kot so poudarili, država izkazala kot slab lastnik. Pri zasledovanju okolju prijazne prometne povezljivosti urbanih središč s podeželjem in razbremenitve mestnih vpadnic so izpostavili sprejetje zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, s katerim bo, kot so pojasnili, prišlo do večje usklajenosti voznih redov v integriranem javnem potniškem prometu, vpeljave hitrih linij, z večjim številom prepeljanih potnikov pa bo omogočeno tudi pokrivanje stroškov izvajanja nerentabilnih linij. V NSi imajo med drugim za cilj vsako leto vzpostaviti dodatnih 300 kilometrov kolesarskih povezav po Sloveniji. Verjamejo, da bo Slovenija presegla vladno strategijo iz leta 2017, ki določa, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oz. priključnih hibridov.

Piratska stranka Slovenije

Tudi v Piratski stranki so proti vzpostavitvi novega nacionalnega letalskega prevoznika. Slovenija po njihovem prepričanju potrebuje dobro upravljanje z infrastrukturo v letalskem prometu. Do sedaj so se vsi podsistemi siromašili. Med ukrepi za izboljšanje okolju prijazne prometne povezljivosti urbanih središč s podeželjem so navedli spodbudo regionalnega delovanja gospodarstva, naslednji ukrep pa je uporaba javnega transporta. Menijo tudi, da bi morali opredeliti zgornjo mejo izpustov iz prometa, saj je, kot so poudarili, promet številka ena problema okolja pri nas. Glede električnih vozil pa so izpostavili, da bo električni vozni park bo naredil revolucijo tudi na socialnih področjih, saj se bo logistika avtomatizirala.

Povežimo Slovenijo

Na vprašanje o vzpostavitvi nacionalnega letalskega prevoznika so odgovorili, da je pomembno, da imajo gospodarstvo, odločevalci in ostali dostop do glavnih mednarodnih prometnih vozlišč. Najbolj pomemben ukrep je po njihovi oceni konkretna decentralizacija, ki bo najbolj razbremenila vpadnice in okolje. Prebivalci podeželja po njihovem mnenju nimajo nobene želje po izgubljanju časa in živcev v gneči, potrebujejo pa enake možnosti za kakovostna delovna mesta, dobro prometno infrastrukturo in javne storitve na podeželju, da bodo lahko kvalitetno živeli in delali doma. Dodatna opora zmanjšanju prometne obremenitve bo dobro povezan in kvaliteten javni prevoz. Glede električnih vozil izpostavljajo, da se bo njihov delež zagotovo povečal. Zanimajo jih trajnostni koncepti mobilnosti, ki bodo ohranjali okolje za prihodnje generacije.

SAB

Za stranko SAB je ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika Air Slovenia prioritetna. Infrastrukturo in mobilnost je treba po njihovem mnenju razvijati v smeri kakovostnega javnega prevoza, e-mobilnosti in skupnostne uporabe. Železnice morajo ponovno postati glavna hrbtenica prevoza in temu primerni morajo biti tudi vložki vanje. Prav tako je treba večino tovora in tovornjakov preusmeriti na železnice in tako sprostiti promet na ostalem delu cestnega omrežja, so prepričani. Glede električnih vozil so izpostavili, da je treba imeti v mislih tudi opozorila strokovnjakov, povezana s problematičnostjo dolgotrajnega razgrajevanja komponent električnih avtomobilov. Glavni cilj prevozne politike mora biti spodbujanje k množični uporabi javnega potniškega prevoza, zato se bodo v SAB še naprej zavzemali za kakovosten razvoj javnega potniškega prometa in za njegovo čim večje približanje uporabniku.

SD

Podpirajo ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika, saj je, kot so izpostavili, za odprto in malo gospodarstvo povezljivost nujna. Med ukrepi na področju trajnostnega prometa se zavzemajo za razvoj mestne in primestne železnice. Začeti želijo tudi s projektom hitre železnice Maribor-Ljubljana-Koper. Med drugim izpostavljajo tudi souporabo električnih vozil in koles, ki jo je mogoče spodbujati z javno in neprofitno mrežo vozil z jamstvom dostopne cene ter širitvijo tudi v tiste predele Slovenije, ki so za profitabilne modele tržno nezanimivi. Slovenija mora po njihovem mnenju do leta 2030 zasledovati cilj, da bo v prometu vsaj 35 odstotkov električnih vozil. Če želimo doseči te cilje, je treba nemudoma pristopiti k širitvi mreže polnilnih postaj za alternativne vire goriv, pospešiti oblikovanje sistemskih rešitev za postavitev polnilne infrastrukture v večstanovanjskih soseskah ter s premišljeno politiko spodbud prispevati k temu, da se bodo ljudje že danes v večji meri odločali za nakup brezogljičnih vozil, so zapisali.

SDS

Po navedbah SDS Slovenija nima dovolj potenciala za zagon in zagotovitev uspešnega poslovanja državnega letalskega prevoznika, imamo pa strateško lego, ki bi jo v bodoče veljalo bolje izkoristiti za vzpostavitev novih linij in boljših povezav. V stranki se zavzemajo za okolju prijazno prometno povezljivost, zato so tudi vložili predlog zakona o upravljanju javnega potniškega prometa. Z usklajevanjem avtobusnih linij in vlakovnih poti se bo izboljšala ponudba javnega potniškega prometa, kar bo, kot so navedli, prispevalo tudi k zmanjšanju negativnih učinkov prometa na okolje. Razširiti nameravajo krog upravičencev do gratis prevozov na vse stalne uporabnike medkrajevnega javnega potniškega prometa. Glede električnih vozil pa so izpostavili, da se je po zadnjih spremembah na trgu energentov pokazalo, da za načrtovanim ambicioznim prehodom na e-mobilnost v okviru EU ni resnih analiz. Koliko električnih vozil bo po evropskih in s tem tudi po slovenskih cestah vozilo do leta 2030, je med drugim odvisno tudi od stabilne in cenovno dostopne oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov.

SNS

V SNS niso za ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika. Kot so zapisali, smo ga imeli in ga zapravili oz. prodali, za ustanovitev novega pa nimamo dovolj sredstev. V kolikor je to mogoče zaradi specifike slovenskega prostora, se zavzemajo za izboljšanje okolju prijazne prometne povezljivosti urbanih središč s podeželjem. Zavzemajo se tudi za izgradnjo več kolesarskih stez. Glede deleža električnih vozil na slovenskih cestah pa so zapisali, da se zavzemajo za čim manjšega, saj bodo električne avtomobile kmalu nadomestili avtomobili na vodikov pogon.

Vesna

V Vesni nacionalnemu letalskemu prevozniku nasprotujejo. Kot so zapisali, ti v večini držav že dolga leta obratujejo z izgubo. Velike države še nekako uspevajo z dokapitalizacijami, ki si jih Slovenija finančno ne more privoščiti, so dodali. Zahtevajo gradnjo modernih povezav Slovenije z železnico oz. učinkovitim javnim prometom z bližnjimi letališči. Zagovarjajo tudi izvajanje poglobljenega sodelovanja z letalskimi družbami, ki se odločijo za vzpostavitev letalskih linij na letališče Ljubljana, ki pa je s prodajo prešlo v zasebne roke nemškega lastnika. Mestne vpadnice nameravajo razbremeniti s sistematičnim prehodom na delo od doma, reformo nadomestila stroškov za prevoz na delo, vzpostavitvijo učinkovitega integriranega javnega potniškega prometa za celo državo ter s podporo razvoju lokalne in regionalne infrastrukture. Ocenjujejo, da bo do leta 2030 na slovenskih cestah 25 odstotkov električnih vozil in do leta 2040 80 odstotkov.

Zavezništvo osvobodimo Slovenija/Gibanje Zedinjena Slovenija

Zavzemajo se za vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika, a z javnim manjšinskim deležem. Večino kapitala naj po njihovem predlogu zberejo zasebni vlagatelji, ostanek kapitala, s katerim bi imela država možnost strateškega vpliva, pa naj bo javni. Za izboljšanje javnega prometa je, kot so navedli, nujno potreben razvoj hitrega železniškega sistema, primestnih in regionalnih železnic, regionalne ceste pa je treba narediti prometno čim bolj pretočne. Delež električnih vozil, ki bodo leta 2030 vozili po slovenskih cestah, pa bo, kot so še zapisali, večji kot danes.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Na vprašanja niso odgovorile DeSUS, Gibanje zdrava družba in Za ljudstvo Slovenije.