Težave pri pošiljanju glasovnic v tujino in glasovanju volivcev v izolaciji
Državna volilna komisija (DVK) je ta teden sporočila, da za volivce, ki se bodo s koronavirusom okužili po 20. aprilu, glasovanje na volitvah v DZ ne bo mogoče, saj zakonodaja tega ne omogoča. Če bodo v izolaciji pristali pred tem datumom, pa lahko še do 18. aprila oddajo vlogo za glasovanje po pošti, do 20. aprila pa vlogo za glasovanje na domu.
Ob tem so se ta teden vrstila tudi številna opozorila, da bi brez volilne pravice lahko ostalo več tisoč ljudi. Slovenci, ki živijo v tujini, namreč deset dni pred volitvami še vedno niso prejeli svojih glasovnic, zaradi praznikov pa bi se lahko zgodilo, da njihovi glasovi ne bi prišli pravočasno. Razburjenje je povzročila tudi prvotna odločitev DVK v preteklem tednu, da volišča na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi ne bo.
DVK je nato na seji ta teden sklenila, da bo na parlamentarnih volitvah volišče na veleposlaništvu v Moskvi vendarle odprto. Pooblaščeni predstavnik zunanjega ministrstva bo volilno gradivo odnesel v Moskvo in ga po končanih volitvah prinesel nazaj v Slovenijo.
Težave pri pošiljanju glasovnic v tujino pa po njihovih navedbah povzroča zakonodaja, ki določa "neživljenjske" roke. Zaradi tega si bodo tudi v prihodnje prizadevali in apelirali na ministrstvo za javno upravo, da vsaj v tem delu razmisli o spremembi zakona o volitvah v DZ.
Stranke v nagovarjanje volivcev s predstavitvami kandidatov in programskih točk
Sicer pa stranke nadaljujejo s svojim delom na terenu, volivce med drugim poskušajo prepričati s predstavitvami posameznih kandidatov, pa tudi vsebinskimi poudarki svojih volilnih programov.
Nekatera gospodinjstva so tako med drugim prejela predvolilna glasila koalicijskih SDS in NSi, v katerem slednja izpostavljajo dosežke aktualnega vladnega mandata.
V SD so oblikovali nabor ukrepov, ki jih bodo uresničili v prvih stotih dneh, če bodo po volitvah del nove vlade. Z zdravstvenim, socialnim, trajnostnim in razvojnim paketom naslavljajo ključna področja, pripravili so tudi pet ukrepov za prvo sejo vlade.
V Levici so medtem organizirali več pogovornih večerov, med drugim na temo kulture in socializma, podobno v gibanju Povežimo Slovenijo, kjer so govorili o različnih izzivih, med drugim na področju kmetijstva. Zelena stranka Vesna pa na več pogovorih in javnih nastopih opozarja na izzive podnebne krize.
K predstaviti stališč in njihovih predlogov za reševanje izzivov na posameznih področjih družbe pa stranke pozivajo tudi posamezne stanovske organizacije in predstavniki civilne družbe.
Kampanja se zaostruje, nadaljuje se tudi negodovanje glede volilnih plakatov in glasil
Tudi pred tokratnimi volitvami ne gre brez "umazanega dela kampanje", od uničevanja volilnih plakatov do ostrega obračunavanja med posameznimi predstavniki strank, ki se potegujejo za prestop parlamentarnega praga.
Veliko prahu je v začetku tedna dvignil zapis državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča na Twitterju, ki je sodelavko stranke Gibanje Svoboda Failo Pašić označil za "radikalno islamistko", stranko pa obtožil, da prinaša islamizacijo in šeriatizacijo. V Gibanju Svoboda so ostro obsodili omenjeni zapis, razmišljajo tudi o ovadbi.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je moral ob očitkih političnih nasprotnikov te dni pojasnjevati svoje dohodke. Med drugim je pokazal izpis finančne uprave o dohodkih v letu 2020 in izsek iz pogodbe o delovnem razmerju. Kot je zatrdil, ničesar ne skriva, vsi prihodki pa se ujemajo tako s pogodbo kot tudi do zdaj razkritimi podatki. Odmere dohodnine pa ne razkriva, saj da ne želi razkrivati podatkov o družinskih članih. Zavrnil je tudi očitke, da naj bi zahteval provizijo pri Istrabenzovih načrtih za izgradnjo hidroelektrarne na reki Neretvi.
V SDS so medtem nekaj nejevolje povzročili s predvolilnimi glasili, ki so jih razdelili gospodinjstvom. V glasilu so med drugim zbrali izjave županov, ki so jih ti podali ob obiskih vlade. Nekateri župani zatrjujejo, da o tem niso bili obveščeni in da z objavo niso soglašali. SDS odgovarja, da so bile izjave izrečene na javnih dogodkih ter jih lahko citira vsak.
Na Mestni občini Slovenj Gradec pa so opozorili, da so projekti, ki jih SDS oglašuje kot svoj dosežek na plakatih in spletu, financirani iz različnih virov. V SDS sicer navajajo, da bodo to navedli ob spletnih objavah, da pa so omenjene projekte financirala tudi ministrstva, ki jih vodijo njihovi ministri.
Je bila pa SDS kritična do poteze podpredsednice SD Dominike Švarc Pipan, ki Janši ni želela stisniti ponujene roke. Kot je zapisala na družbenih omrežjih,je to storila prvič, ker so nad bontonom še druge vrednote, ki jih premier uničuje.
Tokratna kampanja v znamenju številnih predvolilnih soočenj
Volivci so v tem tednu dočakali tudi prvo televizijsko predvolilno soočenje, v katerem sta sodelovala oba prvaka strank, ki jima ankete kažejo najboljšo uvrstitev, predsednik SDS Janez Janša in predsednik Gibanja Svoboda Golob.
Politična komentatorja, dolgoletna novinarka in voditeljica Televizije Slovenija Tanja Starič ter urednik portala Domovina in politični analitik Rok Čakš sicer po treh tednih kampanje ocenjujeta, da so jo zaznamovala prav številna soočenja, s katerimi je postregla, ni pa prinesla posebnih presenečenj.
Po navedbah Staričeve stranke v soočenjih delujejo v okviru pričakovanj, držijo se začrtane in pričakovane strategije, večinoma nagovarjajo svoje volivce, prehodov glasov med blokoma pa bo tokrat očitno manj. Čakš medtem meni, da se v soočenjih kažejo različne strategije, pristopi posameznih strank.
Boj se bo sicer po pričakovanjih tokrat odvil "na repu", med manjšimi strankami, ki se gibljejo okoli parlamentarnega praga, menita komentatorja. Slednje bodo tako odločale, kakšna bo nova vlada, meni Staričeva. V zadnjem tednu kampanje je sicer pričakovati, da se bo vsaka stranka borila predvsem zase, ni pa moč izključiti morebitnih simbolnih gest v podporo zaveznikom. V tokratni kampanji je namreč zelo očitna kalkulacija velikih strank na čas po volitvah, pojasnjuje Staričeva.
Čakš medtem vidi manj možnosti za to, da bi kateri od vodilnih kandidatov v ključnih trenutkih dajal signale v podporo kateri izmed manjših strank, saj je obema primarnega pomena relativna zmaga. Ocenjuje tudi, da politični spopad poteka na dveh ravneh; med dvema strankama z največjo možnostjo za relativno zmago, in med strankami, ki so potencialne zaveznice prvih dveh za vzpostavitev koalicije. Zato bo v zadnjem tednu kampanje ključno tudi, kako bodo spopad za prihodnjo oblast dojeli volivci.