Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Parlamentarne volitve 2022

Volilni pregled - 1. teden

Prvi teden volilne kampanje je minil v znamenju predstavitev kandidatov, programskih prioritet strank in prvih soočenj predstavnikov kandidatnih list. Dodatno so ga zaznamovale tudi polemike o obravnavi strank kot parlamentarnih oziroma zunajparlamentarnih v predvolilnih soočenjih RTVS.

V boj za prestop parlamentarnega praga 20 strank in list

Kandidature za tokratne državnozborske volitve je vložilo skupaj 20 strank in list. Z izjemo Zavezništva osvobodimo Slovenijo (ZOS) je preostalih 19 strank, ki se bo potegovalo za prestop parlamentarnega praga, kandidatne liste vložilo v vseh osmih volilnih enotah.

ZOS, ki je v resnici lista več strank, je pri potrjevanju kandidatnih list, ki so jih v teh dneh opravile volilne komisije posameznih volilnih enot, namreč naletelo na težave. V volilni enotah Ljubljana - Center in Ljubljana - Bežigrad so jim zavrnili kandidatno listo, saj iz njenega imena naj ne bi bilo razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank, kot to zahteva zakon. V zavezništvu so ob takšni odločitvi podali pritožbi na vrhovno sodišče, to pa ju je zavrglo kot prepozni.

V volilni enoti Maribor pa so predloženo listo kandidatov potrdili, a kot listo le ene od strank ZOS, stranke Gibanje Zedinjena Slovenija.

Na težave pri potrjevanju kandidatur je naletela tudi Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo, ki so jim listo sprva zavrnili v volilnih enotah Ptuj in Ljubljana - Center. Po pritožbi na vrhovno sodišče, ki je listi pritrdilo, pa sta komisiji volilnih enot ob ponovnem odločanju kandidatni listi v obeh primerih potrdili.

Volilna kampanja čas za predstavitev kandidatov, programskih prioritet in delo na terenu

Pred parlamentarnimi volitvami je 24. marca tudi uradno stekla volilna kampanja, stranke in kandidatne liste pa so začele še intenzivneje nagovarjati volivce. V minulem tednu so tako v posameznih volilnih enotah in okrajih predstavljali svoje kandidate. Stranke, ki bodo v kampanji, kot kaže, stavile tudi na osebni stik z volivci in delo na terenu, pa so v tem tednu nadaljevale tudi s svojimi aktivnostmi na tem področju.

V SDS in Povežimo Slovenijo, pa tudi v Levici ob obiskih posameznih okrajev tako predstavljajo kandidate za poslance in prioritete svojih programov.

V NSi slovenske kraje obiskujejo z volilnim avtobusom, za obiske vasi pa so organizirali tudi električne skiroje. V prestolnici pa stranka med drugim stavi tudi na Kavarno NSi. Z "avtobusom Svobode" pa se po slovenskih krajih podajajo tudi v Gibanju Svoboda.

V SD z akcijo Drugače! po Sloveniji predstavljajo ključne rešitve iz volilnega programa SD. Poslanski kandidati pa so ob začetku kampanje ob prometnicah z velikimi rdečimi tablami ljudem sporočali, kakšne spremembe bodo uresničili.

V predvolilno obdobje se aktivno vključuje tudi civilna družba, v okviru kampanje Gremo volit bodo člani Inštituta 8. marec tako vsak vikend do prihajajočih volitev obiskali slovenska mesta in vasi. Ob tem v inštitutu zbirajo tudi podpise v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike. Podporo zakonu so že napovedali v opozicijskih LMŠ, SD, Levica in SAB, v strankah koalicije pa medtem menijo, da inštitut z zbiranjem podpisov vodi volilno kampanjo.

Vzniknile že prve afere in polemike

Ob nekaterih napovedih analitikov, da bo kampanja verjetno ostra, že vznikajo tudi prve afere. Predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec, ki se je morala po aferah SRIPT in zaradi gostovanja na Krasu in Izoli pred več kot letom dni posloviti z mesta predsednice DeSUS in ministrice za kmetijstvo, se je v prvem tednu kampanje znova znašla pod očitki o netransparentnem delovanju zaradi lastništva stanovanja v Ljubljani, ki je bilo kupljeno dva dni po ustanovitvi stranke, pravi lastnik stanovanja pa je v zemljiški knjigi skrit. Razkriti ga ni želela, je pa pozneje sam stopil pred kamere. Gre za Dejana Jurkoviča, znanca Pivčeve, ki je zaposlen kot vodja sektorja za železnice pri direkciji za infrastrukturo. Pivčeva pa za stanovanje plačuje najemnino.

Prah na političnem parketu je dvignila tudi odločitev Radiotelevizija Slovenija (RTVS), da bo Našo deželo v soočenjih obravnavala kot parlamentarno stranko, in sicer na podlagi pravnega nasledstva DeSUS, čeprav je pravna služba RTVS takšno zahtevo Pivčeve zavrnila. Na RTVS naj bi se za tak korak odločili, ker sta k Naši deželi prestopila Branko Simonovič in Ivan Hršak, ki sta trenutno poslanca poslanske skupine DeSUS in sta na prejšnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na isti listi kot Aleksandra Pivec in drugi člani, ki so iz stranke DeSUS prestopili v stranko Naša dežela.

V DeSUS so nad odločitvijo vodstva RTV ogorčeni, ob tem pa napovedujejo boj z vsemi pravnimi sredstvi. Menijo namreč, da gre za napad na ugled in dobro ime DeSUS, o pravnem nasledstvu DeSUS pa da v Naši deželi ne morejo govoriti, saj je DeSUS parlamentarna stranka in kot takšna obstaja v vseh pravnih aktih.

So se pa medtem na RTVS odločili, da kot parlamentarne stranke ne bodo obravnavali stranke Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba, ki ima sicer v svojih vrstah tudi dva poslanca, Janjo Sluga in Jurija Lepa. Kot so navedli v pravni utemeljitvi, stranka ni bila izvoljena ne v DZ ne v evropski parlament in ni pravna naslednica parlamentarne stranke.

Končna odločitev volivcev odvisna od televizijskih soočenj, javnomnenjskih anket in dela strank na terenu

Po oceni analitika javnega mnenja in direktorja družbe Valicon Andraža Zorka je po prvem tednu kampanje pri strankah, ki se uvrščajo desno od sredine, zaznati nervozo, kar se med drugim kaže v napadih na predstavnike nevladnih organizacij, pri strankah na levi strani političnega spektra pa je zaznati več sproščenosti.

Kot izpostavlja, pa med najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na odločitev volivcev, sodi prisotnost strank na terenu, ki pa si jo lahko privoščijo zlasti stranke, ki imajo dobro organizirano lokalno mrežo, predvsem pa "dolgo klop" oziroma večji kadrovski nabor.

Hkrati Zorko poudarja, da so televizijska soočenja najpomembnejši kanal, ki vpliva na končno odločitev volivcev, zato meni, da je pravilo o ločevanju strank na parlamentarne in zunajparlamentarne in terminov soočenj glede na gledanost, diskriminatorno. "To so resni posegi v osnovne demokratične prvine v času ključnega elementa demokratičnega procesa, torej volitev," opozarja.

Sicer pa so po Zorkovih besedah eden ključnih virov odločanja tudi javnomnenjske raziskave. A kot opozarja, je glede na razlike med posameznimi anketami težko napovedati končen rezultat, sam pa meni, da sta možna dva scenarija.

Če bo v javnosti prevladal občutek, da gre za izenačen dvoboj med SDS in Gibanjem Svoboda, potem bo prišlo do taktičnega glasovanja, žrtev slednjega bodo manjše stranke na obeh političnih polih, meni Zorko. Tako po njegovih navedbah za vodilnima strankama, razen SD in Levice, na gotov prestop parlamentarnega praga ne more računati nobena druga stranka.

Če pa bo prevladal občutek, da je med SDS in Gibanjem Svoboda nepremostljiva razlika, bo glasovanje bolj iskreno in bo v DZ prišlo več strank. Koliko, bo odvisno od volilne udeležbe, ki pa bo, kot kaže, občutno višja kot ob zadnjih parlamentarnih volitvah, še navaja Zorko.