Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Parlamentarne volitve 2022

STA soočenje: Večina za umik strank iz obeh svetov RTVS in proti vladni uredbi o financiranju STA na kos

Zakonsko rešitev, po kateri v programskem in nadzornem svetu RTVS ne bi bilo predstavnikov političnih strank, bi podprla večina strank in list, ki se bodo na bližnjih volitvah potegovale za vstop v DZ. Večina jih je proti uredbi vlade, ki določa vladno financiranje STA po obsegu produkcije. Financiranje javnih medijev pa bi večinoma okrepili.

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, povezana z mediji.

Večina strank se je v odgovorih zavzela za spremembe zakona o RTVS, po kateri v programskem in nadzornem svetu ne bi bilo več predstavnikov političnih strank. Izrazito proti temu pa so se izrekli v strankah SNS, DOM, Povežimo Slovenijo in Naša dežela. Zakon o RTVS trenutno določa, da mora DZ pri imenovanju petih članov programskega sveta na predlog političnih strank "v največji možni meri" upoštevati zastopanost strank v DZ, pri imenovanju petih članov v nadzorni svet pa to celo mora upoštevati. Ob lanskih imenovanjih pa je DZ v oba organa imenoval samo člane, ki so jih predlagale stranke koalicije ali njene podpornice. Del opozicije je zato to ocenil kot nezakonito.

Isti del opozicije in večina zunajparlamentarnih strank je kritična tudi do lani sprejete uredbe vlade o opravljanju javne službe STA, ki je spremenila način financiranja javne službe v plačevanje po obsegu produkcije, kar so na STA ocenili kot sporno in uredbo zato sodno izpodbijajo. Vladno uredbo bi večina strank zato umaknila. Nekatere so pri tem dodale, da je zakon o STA dovolj jasen in spreminjanje z uredbo ni bilo potrebno.

Pri vprašanju glede financiranja javnih medijev pa se jih je prevladujoči del zavzel za večjo finančno podporo. A ob tem nekatere hkrati opozarjajo, da morajo biti ti mediji res nepristranski.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali bi podprli spremembo zakona o RTV, po kateri v programskem in nadzornem svetu ne bi bilo več predstavnikov političnih strank?
2. Ali podpirate vladno financiranje STA na kos v skladu z junija 2021 uveljavljeno vladno uredbo o opravljanju javne službe STA ali pa bi jo umaknili?
3. Ali podpirate krepitev financiranja javnih medijev v Sloveniji in če da, po kakšnem modelu?

DeSUS

Spremembo zakona o RTV, po kateri v programskem in nadzornem svetu zavoda ne bi bilo več predstavnikov političnih strank, bi podprli. Zavzemajo se za ustrezno financiranje STA, ki bi bila neodvisna od politike. Glede na to bi vladno uredbo, ki določa financiranje javne službe STA na kos, umaknili. Financiranje javnih medijev bi krepili, a ob pogoju, da zagotavljajo objektivne in kritične informacije. Medijev, namenjenih predvsem politični propagandi posameznih političnih strank tako na državni kot lokalni ravni, po njihovem mnenju ne bi smeli financirati z javnimi sredstvi.

Domovinska liga

Spremenjenega zakona o RTV, po katerem v zavodovih organih upravljanja in nadzora ne bi bilo več predstavnikov strank, ne bi podprli. Ureditve vladnega financiranja STA po obsegu produkcije v skladu z lani uveljavljeno vladno uredbo ne podpirajo. Niso pa niti za krepitev financiranja javnih medijev.

Državljansko gibanje Resni.ca

Ob vprašanju o podpori spremembi zakona o RTVS, po kateri v programskem in nadzornem svetu ne bi bilo več predstavnikov strank, navajajo, da je ločitev politike in medijev nujna za vzpostavitev osnovne higiene v medijskem prostoru. Vladnega financiranja STA na kos v skladu z uredbo iz leta 2021 ne podpirajo. Financiranja javnih medijev pa ne bi krepili, vsaj dokler bo tudi javna televizija pod vplivom aktualne vlade.

Gibanje Svoboda

Kot so opozorili, so zgroženi nad "demontažo" javne radiotelevizije. Vzpostavili bi pravni okvir, ki bi omogočil svobodno okolje za neodvisnost javnih medijev in zmanjšal neposredni politični vpliv na njihovo delovanje. RTVS potrebuje nove organe in novo zasnovo delovanja, ki bo poudarjala načelo avtonomije in strokovnosti ter uredniške neodvisnosti, menijo. Uredba glede financiranja STA iz leta 2021 je posegla v uredniško in upravljavsko avtonomijo STA, zato jo je treba po njihovih besedah prednostno revidirati in razveljaviti sporne dele. Krepitev financiranja javnih medijev pa podpirajo in pri tem poudarjajo pomen, ki ga ima zagotovitev regulatornega okolja za njihovo neodvisno in avtonomno delovanje.

Levica

Zakon o RTVS je po njihovem prepričanju treba spremeniti tako, da bodo imeli odločujoč vpliv na izbiro upravljavskih organov zaposleni na RTVS in javnost. Ureditvi vladnega financiranja STA na kos nasprotujejo, saj po njihovih navedbah kaže popolno nerazumevanje javne službe. Po volitvah bi nemudoma izplačali STA vsa zaostala sredstva in dodatek zaradi nastale škode ter zvišali nadomestilo za opravljanje javne službe na raven, ki bo pokrila stroške opravljanja te službe. Ker morajo imeti javni mediji stabilno in neodvisno financiranje, so za njegovo povečanje. Ob tem želijo krepiti neodvisno medijsko krajino z večjim vplivom javnosti na podeljevanje sredstev, ta pa v čim večji meri usmeriti neposredno k ustvarjalcem. S krepitvijo vloge skupnosti pri delovanju medijev bi reformirali tudi sistem medijev posebnega pomena.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

RTVS mora po njihovem mnenju postati zares nepristranski medij. Če bo izrazito levici naklonjen politični medij kot do zdaj ali izrazito desnici naklonjen kot zdaj, bi ga bilo najbolje čim prej ukiniti in denar nameniti za kaj bolj pametnega, odgovarjajo ob vprašanju o RTVS. Glede STA želijo, da "korektno in ne politično navijaško kot doslej opravlja svoje naloge in naj bo sofinancirana iz proračuna". Financiranje pa bi krepili izključno pri tistih javnih medijih, ki so politično resnično nepristranski.

LMŠ

Podpirajo popoln umik predstavnikov strank iz obeh svetov RTVS. Hkrati bi vzeli pristojnost DZ za imenovanje programskih svetnikov, tudi tistih 16, ki jih imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev ter različnih društev in organizacij. Zavzemajo se za to, da jih civilna družba imenuje neposredno. To so sicer neuspešno predlagali že s predlogom novele zakona o RTVS. Vladnega financiranja STA na kos ne podpirajo. Od vlade so že večkrat zahtevali, da se financiranje STA izvaja po veljavnem zakonu. Financiranje javnih medijev pa bi krepili z več proračunskimi sredstvi.

Naša dežela

Podprli bi vsak nov zakon, po katerem bi RTVS znova dobila vlogo inkubatorja za odlične novinarje, kulturne ustvarjalce, avtorske vsebine in oddaje, avdiovizualne rešitve, digitalne vsebine, tehnike, snemalce in ostale vrhunske ustvarjalce, ki so se nekoč urili na zavodu. Ker pa gre za nacionalno radiotelevizijo, bi morali biti v nadzornem in programskem svetu tudi predstavniki političnih strank. Glede STA se jim zdi jasno, da mora pokrivati tudi tržno nezanimive vsebine in zato potrebuje stabilen državni vir financiranja. Podpirajo tudi financiranje regionalnih in lokalnih medijev, ki so ključni za obveščanje prebivalstva v lokalnih okoljih.

Naša prihodnost in Dobra država

Spremembo zakona o RTVS, po kateri v organih upravljanja in nadzora ne bi bilo več predstavnikov strank, bi podprli. Z uredbo, ki določa vladno financiranje javne službe STA po produkciji, pa se ne strinjajo. STA je namreč po njihovih besedah nacionalni servis, zato mora biti merilo kakovost in ne količina. So za večje financiranje javnih medijev, pri čemer bi v ta namen sprejeli novo medijsko zakonodajo, ki bi novinarje in domače medije prvenstveno ustrezno zaščitila pred politiko in medijsko koncentracijo. Kot eno od ključnih prednostnih nalog, ki naj preplete vse sfere družbe, izpostavljajo spoštovanje svobode govora, ki spodbuja javno razpravo in ki do posameznikov, ki morda za koga postavljajo težka ali neprimerna vprašanja, v nobenem primeru ne bo diskriminatorna ali celo diskreditatorna.

NSi

Zakon o RTVS bi spremenili tako, da v nobenem od njenih svetov ne bi bilo več predstavnikov političnih strank. Spremenili bi ga skupaj s prenovo celotne sestave obeh svetov in vzpostavitvijo ustreznih razmerij med deležniki. Financiranje STA podpirajo v skladu s podpisano pogodbo o financiranju javne službe za letos, ki predvideva vzpostavitev razmejevanja med javno službo in tržno dejavnostjo agencije. Zavzemajo se za spremembo pri modelu financiranja medijev in nevladnih organizacij, po kateri bi odločujočo vlogo dobili davkoplačevalci. Zmanjšati želijo sredstva, ki se dodeljujejo preko javnih razpisov, in hkrati postopoma dvigniti del dohodnine za donacije medijem in nevladnim organizacijam na tri odstotke.

Piratska stranka Slovenije

Spremembe zakona o RTVS, po kateri v svetih ne bi bilo več predstavnikov strank, bi podprli. Pač pa niso za vladno financiranje STA na kos v skladu z lani uveljavljeno uredbo, saj po njihovi oceni odvzema avtonomijo STA. Večje financiranje javnih medijev bi podprli, pri tem pa bi izbrali skandinavski model.

Povežimo Slovenijo

Programski svet RTVS bi sestavili tako, da bi odražal uravnoteženost. Podpirajo vsako pot, za katero bi se v okviru strokovnega in političnega dogovarjanja strinjali, da lahko pripelje do take uravnoteženosti. Nacionalna televizija naj bi omogočala enakovredno predstavitev različnih mnenj, hkrati pa podpirajo strokovno in neodvisno novinarstvo. Glede financiranja STA menijo, da je bilo področje financiranja javne službe STA ustrezno rešeno. Prav tako ugotavljajo, da so javni mediji sorazmerno ustrezno financirani.

SAB

So za spremembo zakona o RTVS, po kateri v svetih ne bi bilo več predstavnikov političnih strank. V primeru, da bi ostali, bi morala biti v programskem svetu po njihovih besedah zastopana vsaka politična stranka, ki se v določenem mandatu uvrsti v DZ. Uredbo, ki določa vladno financiranje STA na kos, bi čim prej umaknili. Vidijo jo namreč kot rezultat vladnega uničevanja in izčrpavanja STA. Krepitev javnih in neodvisnih medijev pa je med prednostnimi nalogami stranke, saj lahko takšni mediji neobremenjeno opozarjajo na kršitve zakonodaje, nepravilnosti ali celo nezakonitosti vladajočih. Zato želijo zagotovili primerno financiranje tako STA kot RTVS. Poleg krepitve javnih medijev se jim zdi pomembno tudi preprečevanje in sankcioniranje lažnih novic.

SD

Sveta RTVS bi nadomestili z organom, ki ne bi bil odvisen od politike in bi bil namenjen varovanju interesov javnosti v RTVS. Nov svet bi moral biti manj številčen in sestavljen iz predstavnikov strokovne javnosti, civilne družbe in zaposlenih na RTVS. Z ureditvijo financiranja STA, ki jo je uvedla vlada Janeza Janše, se ne strinjajo. Financiranje STA namreč ureja zakon, ki jasno določa obveznosti države. Zavzemajo se za krepitev financiranja javnih medijev. Takoj bi popravili zakone o medijih, STA in RTVS, da bi zagotovili zadostno financiranje javne službe. Predlagajo tudi vzpostavitev nearbitrarne javnofinančne sheme za sofinanciranje medijskih projektov v javnem interesu, ohranjanje delovnih mest v medijih, usposabljanje novinarjev, krepitev samoregulacije, preverjanje dejstev in spodbujanje medijske pismenosti.

SDS

Spremembo zakona o RTVS, po kateri v programskem in nadzornem svetu ne bi bilo več predstavnikov političnih strank, bi podprli, če bi dejansko zagotovila dosego cilja. Pri tem je po njihovem treba v primerih spreminjanja sestave ali imenovanja članov v omenjenih svetih določiti zakonske rešitve, ki naslavljajo širšo problematiko delovanja RTVS. Financiranje STA na kos v skladu z lansko vladno uredbo pa podpirajo. Zagovarjajo financiranje STA v skladu z zakonom o STA, ki jasno določa razmejevanje med javno in tržno dejavnostjo ter zagotavlja državno pomoč. Prav tako so za spreminjanje medijske zakonodaje, s čimer bi odpravili medijsko koncentracijo in zagotavljali večjo medijsko pluralnost. Obžalujejo nesprejetje predloga s takšno vsebino, ki je določal tudi prerazporeditev prispevka za RTV.

SNS

Spremembe zakona o RTV, po kateri v programskem in nadzornem svetu ne bi bilo več predstavnikov strank, ne bi podprli. Vladno financiranje STA na kos v skladu z vladno uredbo podpirajo, saj mora biti delovanje STA po njihovih navedbah evidentno in transparentno. O vprašanju, povezanem s podporo večjemu financiranju javnih medijev, pa ne razmišljajo.

Vesna - zelena stranka

So za spremembo zakona o RTVS, po kateri v programskem in nadzornem svetu ne bi bilo več predstavnikov strank. Vladno uredbo, ki se nanaša na opravljanje javne službe STA, bi umaknili, financiranje javnih medijev pa bi povečali, in sicer tako, da bi bil v ta namen nakazan del plačila dohodnine vsakega davčnega zavezanca.

Zavezništvo osvobodimo Slovenija/Gibanje Zedinjena Slovenija

Zavzemajo se za spremembo zakona o RTVS, po kateri v organih upravljanja in nadzora ne bi bilo več predstavnikov strank. Trenutno financiranje STA ocenjujejo kot nezakonito, ker lahko država plačuje gospodarskim pravnim osebam storitve ali blago, vse drugo pa se razume kot kapitalski vložek. Pravni status STA se mora spremeniti, če hočemo ohraniti sedanji model financiranja, ali pa mora sama STA spremeniti način poslovanja z državo, menijo. Financiranja javnih medijev pa ne bi krepili z obveznim plačevanjem naročnine. Mediji se morajo po njihovem mnenju financirati na podlagi kakovostnega programa, ki so ga uporabniki pripravljeni plačati, in oglaševanja. Nekaj programa, ki ni komercialno zanimiv, a je potreben za obveščenost in kulturni razvoj Slovencev, pa lahko država naroči in plača iz javnega proračuna.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Na vprašanja nista odgovorili nestrankarska ljudska lista Gibanja zdrava družba in lista Za ljudstvo Slovenije.