STA soočenje: Stranke za uravnoteženje javnih financ

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na javne finance in plačni sistem v javnem sektorju.

Potem ko se je primanjkljaj v slovenskih javnih financah zaradi sanacije bank v letu 2013 povzpel skoraj do 13 odstotkov BDP, je trajalo do leta 2018, da je država spet ustvarila presežek. A tega je kmalu odpihnila epidemija covida-19, leta 2020 se je javnofinančni primanjkljaj oblikoval pri 7,8 odstotka BDP, lani se je znižal na 5,2 odstotka BDP.

Stranke oz. liste se zavedajo pomena stabilnosti javnih financ za delovanje države. Naslednja vlada se bo soočila s težkim javnofinančnim položajem, mnoge menijo, da se je država v zadnjem času preveč zadolževala. Marsikatera bi namesto krčenja izdatkov iskala nove proračunske vire, kot so denimo novi davki. Nekatere stranke bi spremenile fiskalno pravilo, ki se jim zdi preveč omejujoče pri trošenju za investicije.

V luči aktualne rasti cen predvsem energentov in hrane so pozorne tudi na inflacijo, predvsem v luči njenega vpliva na najšibkejše skupine prebivalstva.

Glede enotnega plačnega sistema v javnem sektorju stranke niso enotne - nekaterim se zdi nedotakljiv, druge bi iz njega izločile določene poklicne skupine. Vse soglašajo, da je plačni sistem zastarel in potreben prenove, toda sprememb ne bi smeli uvajati brez dialoga.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali po umiritvi razmer (covid-19, Ukrajina) razmišljate o korenitejših ukrepih za stabilizacijo javnih financ? Naštejte tri ukrepe/vire, s katerimi bi zapolnili nastalo vrzel v javnih financah?
2. Ali se zavzemate, da se zadolženost države postopno znižuje z gospodarsko rastjo? Kaj pomeni nevarnost inflacije?
3. Ali podpirate enoten plačni sistem v javnem sektorju ali bi bilo treba posamezne segmente iz njega izvzeti - če slednje, katere?
4. Ali podpirate aktualne stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja?

DeSUS

Glede na obseg zadolževanja v obdobju covida-19 in negativnih vplivih na obseg BDP po krizi z vojno v Ukrajini bo sledila prehranska, energetska in tudi finančna kriza. Njenega obsega ni mogoče napovedati, bodo pa temu prilagojeni ukrepi, vendar v funkciji zagotavljanja prehranskih in energetskih potreb prebivalstva, napovedujejo. Izogniti se zmanjšanju obsega porabe bo skoraj neizbežno. Inflacija se jim zdi nevaren pojav, ki bo vodil v povečanje revščine. V enotnem plačnem sistemu vidijo veliko hibo, ker nima sistema variabilnega nagrajevanja za sposobnejše in uspešnejše. Glede stavke sindikatov javnega sektorja pa menijo, da jo je izzvalo pomanjkanje socialnega dialoga.

Domovinska liga

Zagovarjajo čimprejšnje uravnoteženje javnih financ. Zmanjšati je treba javno porabo, in sicer z zmanjšanjem subvencij gospodarstvu, pogojenostjo socialnih transferjev na 10 let bivanja v Sloveniji ter očiščenjem pokojninske blagajne pokojnin, za katere niso bili plačani prispevki. Dvomestna stopnja inflacije se jim zdi največji ekonomski problem leta 2022. Podpirajo ohranitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Na vprašanje, ali podpirajo aktualne stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja, pa odgovarjajo, da ob trimilijardnem primanjkljaju državnega proračuna nadaljnjega zviševanja odhodkov ne podpirajo.

Državljansko gibanje Resni.ca

Pomembni se jim zdijo ustavitev javnega zadolževanja, odplačevanje zapadlih obveznosti brez ali z minimalnim reprogramom ter korenito znižanje javnih izdatkov z optimizacijo javnega sektorja kot celote ter dodatno vladnih in nevladnih organizacij in agencij. Predvsem pa se je treba korenito spopasti s korupcijo na vseh ravneh. Odločitev o enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju bi sprejeli s pogajanji s socialnimi partnerji, stavkovnih zahtev javnega sektorja pa večinoma ne podpirajo.

Gibanje Svoboda

Zavzemajo se za postopno zmanjševanje javnega dolga in zagotovitev dolgoročno vzdržnega proračuna glede na pričakovani obseg BDP. Če vlada ne bo želela preveč znižati izdatkov, bo morala najti nove prihodke, denimo učinkovitejšo obdavčitev okoljskega obremenjevanja ter prenovo sistema trošarin z namenom podpore razvojnim politikam zelenega in digitalnega prehoda. Potrebna se jim zdi prenova sistema plač v javnem sektorju, da bodo upoštevane specifike vseh skupin zaposlenih in odpravljena plačna nesorazmerja, ne podpirajo pa izstopa zdravnikov iz njega. Napovedi stavk jih ne presenečajo, vsekakor bo morala naslednja vlada z njimi voditi odkrit socialni dialog.

Levica

Proračunskega primanjkljaja in dolga ne bi krpali z rezi v izdatke za socialo, pač pa z obdavčitvijo kapitala in premoženja ter s krčenjem izdatkov za oboroževanje. Nasprotujejo t.i. varčevalnim politikam. Inflacija zaradi dviga cen hrane in energentov se jim zdi največja nevarnost za tiste z najnižjimi dohodki. Zavzemajo se za ohranitev enotnega plačnega sistema v javnem sektorju in nasprotujejo izstopu zdravnikov in drugih poklicev iz njega. Aktualne stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja podpirajo, predvsem dvig vrednosti najnižjega plačnega razreda na raven minimalne plače.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

Na vprašanje o stabilizaciji javnih financ odgovarjajo, da so za ukrepe proti koronski krizi bila in še bodo namenjena znatna nepovratna evropska sredstva, treba jih le pametno izkoristiti in ne razmišljati le o polnjenju žepov strank na oblasti in njihovih prijateljev. Najprej pa je treba narediti "reset" našega gospodarstva, ga posodobiti in digitalizirati ter pripraviti poslovni načrt za prihodnje obdobje. Šele tako bomo dobili čisto sliko, kdaj in kako bomo sposobni dolg vrniti. Enotni plačni sistem v javnem sektorju se jim zdi le potuha manj prizadevnim delavcem, zavzemajo se za možnost nagrajevanja dobrega dela in obratno, z variabilnim delom plače. Stavkovne zahteve sindikatov podpirajo.

LMŠ

Menijo, da bo treba javne finance srednjeročno uravnotežiti in zmanjšati nebrzdano, vendar všečno trošenje na račun zadolževanja v tujini. Vrnili bi se k strokovnemu in transparentnemu proračunskemu načrtovanju, spremenili fiskalno pravilo, da bo bolj prijazno dejanskim razmeram, ter pregledali vse sprejete ukrepe aktualne vlade. Številni namreč sploh ne vključujejo virov financiranja, čeprav predvidevajo zelo visoke izdatke državne blagajne. Plačni sistem mora ostati enoten, vidijo pa potrebo po popravkih, zlasti pri sistemu nagrajevanj. Nekatere zahteve sindikatov se jim zdijo upravičene, a najprej je potreben dialog, in to z vsemi, ne pa parcialno.

Naša dežela

Zavzemajo se za pripravo izhodne strategije za pomoč panogam, ki so bile najbolj prizadete zaradi covida-19 ter oblikovanje finančnega inštrumenta za okrevanje, ki bo zagotavljal dolgoročno financiranje investicij. Spodbujali bi vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, tudi z davčnimi olajšavami. Ugotavljajo, da plačni sistem v javnem sektorju ne omogoča primernega nagrajevanja, potreben se jim zdi sprememb v smeri deloma variabilnega dela plače. Zavzemajo se tudi za obvezno upokojevanje javnih uslužbencev pri dopolnjeni starosti.

Naša prihodnost in Dobra država

Načrtovane odhodke državnega proračuna bi ohranili na ravni deset milijard evrov, javnega dolga pa za zdaj še ne bi zmanjšali, pač pa bi množično povečali naložbe z multiplikativnimi učinki. Zavzemajo se za zmanjšanje korupcije in odlivanje denarja pri javnih naročilih, določili bi transparentno cenovno politiko za energente in hrano ter znižali davčne stopnje za povečanje potrošnje na področju znanja in izobraževanja. Inflacijo vidijo kot nevarnost za prerazporejanje bogastva in dohodka na premožnejše. Enoten sistem plač v javnem sektorju podpirajo, toda potreben se jim zdi korenitih sprememb v smeri določitve jasnih kriterijev za plačevanje po uspešnosti.

NSi

Za stabilnost javnih financ bo še naprej najbolj pomembno ohranjati visoko gospodarsko aktivnost in zaposlenost, ki prinašata visoke proračunske prilive. Ob tem se jim zdi potrebno tudi preudarno načrtovanje proračunskih izdatkov. Zavzemajo se za postopno zniževanje zadolženosti države z gospodarsko rastjo. S problemom inflacije se sooča ves svet, Slovenija lahko blaži dvige cen predvsem s pomočjo najbolj ranljivim in gospodarstvu ter z izredno regulacijo nekaterih cen. Sistem plač v javnem sektorju bi razdelili na pet delov: za zdravstvo, šolstvo, državno upravo, obrambo in varnost. Podpirajo oblikovanje dogovora v socialnem dialogu.

Povežimo Slovenijo

Glede javnih financ menijo, da je trenutno stanje ustrezno - visoka gospodarska rast in nizka brezposelnost zagotavljata, da se zadolženost zmanjšuje, bodo pa zaradi vojne v Ukrajini nujni dodatni ukrepi. Zavzemajo se za večjo transparentnost in gospodarnost pri velikih državnih investicijah in javnih naročilih, čim širše politično in družbeno soglasje za zdravstveno in pokojninsko reformo ter za spodbujanje projektov z višjo dodano vrednostjo. Inflacija prinaša določeno nepredvidljivost, a pričakujejo, da se bodo razmere kmalu umirile. V javnem sektorju potrebujemo sistem, ki bo nagrajeval dobro delo, s sindikati pa je treba voditi dialog.

SAB

Opozarjajo na najvišji javni dolg v zgodovini Slovenije, zakone z visokimi finančnimi posledicami za državni proračun ter zniževanje prihodkov državnega proračuna - vse to so jasni pokazatelji, da bodo korenitejši ukrepi za stabilizacijo javnih financ neizogibni. Na ravni EU bodo predlagali spremembo fiskalnega pravila v smeri omogočanja dolgoročne investicijske zmožnosti držav po koncu covida-19, na državni ravni pa se bodo osredotočili na takšno stabilizacijo gospodarske rasti, da bo proračun uravnotežen, javna poraba pa vzdržna. Enotni plačni sistem se jim zdi dober in ne podpirajo enostranskega dogovarjanja in urejanja pravic za le eno poklicno skupino. Delu stavkovnih zahtev pritrjujejo.

SD

Zaradi posledic vojne v Ukrajini se bodo gospodarske razmere poslabšale, ljudje in gospodarstvo bodo še naprej potrebovali pomoč. Na evropski ravni bo nujen dogovor o nadaljnjem protikriznem ukrepanju in v skrajnem primeru tudi podaljšanju začasne neveljave fiskalnega pravila. Bo pa morala biti pomoč bistveno bolj gospodarna kot v času sedanje vlade, menijo. Dolg bi odplačevali z gospodarsko rastjo. Zagovarjajo enoten plačni sistem v javnem sektorju. Ta se jim zdi potreben prenove, vendar ne z enostranskimi potezami v korist peščice, temveč v socialnem dialogu z vsemi.

SDS

Javne finance bi stabilizirali z nadaljevanjem optimizacije strukture in ročnosti javnega dolga, dodatnimi spodbudami gospodarstvu, strukturnimi reformami na številnih področjih ter ukinitvijo neproduktivnih odhodkov v javnem sektorju. Zadolženost države se glede na gospodarsko rast že dalj časa znižuje, so spomnili. Ob inflaciji vidijo predvsem nevarnost stagflacije, ki pomeni padec gospodarske rasti ob dodatni rasti cen blaga in storitev, s čimer pade kupna moč prebivalstva. Obstoječi plačni sistem je že zastarel in je potreben prenove, predvsem v smeri razdelitve plačila na fiksni in variabilni del. Stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja ne podpirajo, bo pa prenova plačnega sistema potrebna tudi za te skupine javnega sektorja.

SNS

Vrzel v javnih financah bi zapolnili z odpravo sankcij proti Rusiji, omejitvijo pomoči zgolj na humanitarni material ter izrednim selektivnim prevzemom migrantov iz Ukrajine. Zavzemajo se za gospodarsko rast in zmanjševanje zadolževanja, inflacija pa je po njihovem mnenju odvisna od splošne inflacije v EU. Podpirajo enoten plačni sistem v javnem sektorju ter nasprotujejo aktualnim stavkovnim zahtevam sindikatov javnega sektorja.

Vesna - zelena stranka

Vrzel v javnih financah bi zapolnili z uvedbo nepremičninskega davka, višjo obremenitvijo dobičkov iz kapitala ter krepitvijo boja proti izogibanju davkov in stopnji korupcije. Stabilizacije javnih financ sicer ni mogoče doseči že v prvem letu po nastopu nove vlade, če se kot država zadolžujemo, pa se dajmo z namenom investiranja v prihodnji razvoj. Inflacija pozitivno vpliva na javni dolg, a škodi kupni moči prebivalstva in otežuje stabilno poslovanje gospodarstva, menijo. Podpirajo urejenost plačnega sistema javnega sektorja na enoten način, je pa treba na novo določiti pravila.

Zavezništvo osvobodimo Slovenijo/Gibanje Zedinjena Slovenija

Najpomembnejši ukrep, ki bo zagotovil stabilizacijo javnih financ, je gospodarska rast, ki vodi v večje prihodke v proračun. Z zmanjšanjem javne porabe bi znižali proračunske odhodke, pomembna se jim zdi tudi ustrezna fiskalna politika. Smiselno bi bilo najemati kredite in izdajati vrednostne papirje z nizko obrestno mero ter čim prej poplačati kredite z višjo obrestno mero, predlagajo. V inflaciji vidijo nevarnost padca izvoza, višjih obrestnih mer ter podražitve blaga in storitev. Iz enotnega plačnega sistema se jim zdi smiselno izvzeti vsaj zdravstvo, varnostne strukture in pravosodje, stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja pa ne podpirajo.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Nestrankarska ljudska lista Gibanja zdrava družba, Piratska stranka Slovenije in Za ljudstvo Slovenije na vprašanja niso odgovorile.