STA soočenje: Stranke za prenovo učnih načrtov in povečanje sredstev za znanost

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, ki se nanašajo na področje izobraževanja in znanosti.

Stranke so si večinoma enotne, da so učni načrti v šolah potrebni prenove, predvsem v luči digitalizacije in prilagajanja novim potrebam, ki nastajajo v družbi. Ob prenovi učnih načrtov sicer navajajo različne predloge, kaj bi bilo nujno spremeniti; največ jih gre v smeri pridobivanja digitalnih kompetenc, spodbujanja kritičnega mišljenja, razvoja talentov posameznika in krepitve uporabnega znanja.

Medtem so stranke manj konkretne ob oceni konkurenčnosti slovenskega šolstva glede na zahteve mednarodnega okolja.

So si pa stranke enotne, da mora Slovenija več javnih sredstev nameniti za znanost in raziskave, večinoma predlagajo najmanj en odstotek BDP, ki bi ga nekatere postopoma tudi zviševale. V letu 2022 bodo po nedavnih navedbah ministrstva za izobraževanje sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost znašala 368.737.424 evrov, v prihodnjem letu pa 26,8 milijona evrov več, torej 395.549.750 evrov.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali menite, da so učni načrti v osnovnih šolah neusklajeni in preobloženi/prezahtevni za posamično starost učencev?
2. Je slovensko šolstvo konkurenčno glede na zahteve mednarodnega okolja? Če ne, naštejte tri ukrepe za izboljšanje.
3. Je po vašem mnenju treba dvigniti sredstva za znanost in če da, na koliko (v % BDP) in s kakšno dinamiko?

Domovinska liga

Učni načrti v osnovnih šolah so po njihovem mnenju preobsežni, slovensko šolstvo pa nekonkurenčno glede na zahteve mednarodnega okolja. Stanje bi izboljšali z oblikovanjem razredov za nadarjene, krepitvijo sistema učne pomoči in uvedbo merjenja učnega napredka učencev po metodi dodane vrednosti, torej merjenje razlike med izhodiščnim znanjem učenca in znanjem, ki ga ta pridobi po končanem učnem procesu. Sredstva za znanost je treba zvišati na tri odstotke BDP, menijo in predlagajo letno zviševanje v višini 0,2 odstotka BDP v mandatu naslednjega sklica DZ.

Državljansko gibanje Resni.ca

Ocenjujejo, da so osnovnošolski učni načrti prezahtevni, hkrati pa tudi zastareli in neživljenjski. Otroke in mladostnike bi morali po njihovem prepričanju pripraviti na samostojno življenje, kritično razmišljanje in sestavljanje različnih miselnih vzorcev. Slovensko šolstvo bi izboljšali s prenovo učnih načrtov, prilagajanjem števila vpisnih mest na srednje, strokovne in visokošolske programe v skladu z zahtevami gospodarstva in vpeljavo več aplikativnih znanj. Za znanost bi namenili vsaj odstotek BDP, a poudarjajo, da je to število odvisno od trenutnih potreb in ga je treba prilagajati glede na okoliščine.

Gibanje Svoboda

Zavzemajo se za posodobitev temeljnih programskih izobraževalnih dokumentov in snovanje nove bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Menijo, da je slovenski javni izobraževalni sistem v svojem temelju kakovosten, kar priznavajo tudi številne mednarodne izobraževalne študije. Zadnja študija OECD pa kaže, da v primerjavi z ostalimi državami namenjamo manj izdatkov za delovanje izobraževalnih ustanov od osnovne ravni do visokošolske v deležu BDP, zaradi posledic epidemije se soočamo z izrazitim padcem udeležbe v izobraževanju odraslih in alarmantnim duševnim zdravjem otrok in mladostnikov, izpostavljajo. Pomanjkljivosti bi odpravili z večjimi vlaganji, intenzivnejšim vključevanjem v programe izobraževanja odraslih in sistematično skrbjo za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Javna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost morajo po njihovem mnenju do leta 2027 znašati odstotek BDP, do leta 2030 1,25 odstotka BDP, celotna vlaganja pa morajo do leta 2030 preseči 3,5 odstotka BDP.

Levica

Slovenski javni vzgojno-izobraževalni sistem je razmeroma kakovosten, zato morajo biti njegove morebitne izboljšave tudi v prihodnosti vpeljane na podlagi konkretnih analiz in z upoštevanjem pedagoške stroke, menijo. Visoka kakovost slovenskega šolstva pa je po njihovi oceni posledica tega, da je javni sistem relativno neodvisen od vsakokratne politike in odporen na nestrokovne, na pavšalnih sodbah utemeljene pritiske ter ga upravlja pedagoška stroka in zaposleni. Prepričani so, da je treba šolstvo presojati predvsem z vidika kakovosti izobraževanja in preseganja družbenih razlik, v luči tega pa je slovenski sistem še vedno primerjalno uspešen, predvsem ker je v večji meri še vedno javen in brezplačen. Ocenjevanja šolstva s kriteriji konkurenčnosti ne podpirajo. Zavzemali pa se bodo, da bo Slovenija v dveh letih namenila odstotek BDP proračunskih sredstev znanosti in težila k financiranju v obsegu vsaj dva odstotka BDP.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

Učni načrti niso prezahtevni, so pa zastareli, nujna je šolska reforma, so prepričani. Slovensko šolstvo po njihovem mnenju ni konkurenčno glede na zahteve mednarodnega okolja, preveč časa pa se namenja z učenjem učenja in učenja na pamet. Šola mora spremljati posameznika, spoznati njegove talente in mu jih pomagati razvijati, istočasno pa tudi razumeti, ali je posameznik učno gradivo razumel, in če ne, mu dodatno pomagati razumeti, poudarjajo. Znanost je za prihodnost gospodarstva in razvoj družbe pomembna, zato podpirajo dvig sredstev za znanost, koliko, pa naj bo odvisno od razvoja dogodkov na tem področju in spopadanja razvojno naravnane evropske države z razvojem znanosti.

LMŠ

Poudarjajo omogočanje odprtega učnega načrta, ki bo predvidel spremembe v gospodarstvu in družbi ter jim tudi sledil, umestitev digitalnih znanj v učne načrte in dopolnitev osnovnošolskega programa z osnovami ustavne ureditve in političnega sistema. Menijo, da ima Slovenija kakovostno javno šolstvo, ki mora takšno tudi ostati. Zavzemali se bodo za dopolnitev krovnega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, prenovo normativov in standardov za izvajanje programa osnovne šole in njihovo uskladitev z novimi potrebami šol in vrtcev ter postopno zviševanje skupnih izdatkov za izobraževanje do ciljnih šest odstotkov BDP. Do leta 2026 napovedujejo tudi zagotovitev vsaj dodatnih 100 milijonov evrov letno ter dvig vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost na najmanj tri odstotke BDP. Ob namenjanju višjih sredstev je ključnega pomena tudi, da se ta usmerjeno uporabljajo, zato predlagajo tudi imenovanje podpredsednika vlade z ustreznimi pooblastili in odgovornostjo za področje širšega družbenega razvoja.

Naša dežela

Zavzemajo se za celovito reformo izobraževalnega sistema in dvig sredstev za znanost za en odstotek do leta 2025. Nujna prenova celotnega izobraževalnega sistema naj temelji na nacionalnih ter mednarodnih usmeritvah, raziskavah ter preizkušenih dobrih praksah. Treba je zagotoviti spodbudna, varna in kreativna učna okolja, ki bodo vsem omogočala optimalni razvoj in doseganje uporabnega znanja, pedagoške delavce pa spodbuditi k spremljanju lastne prakse in jih opolnomočiti za izvajanje inkluzivne, digitalne in trajnostne vzgoje ter izobraževanja, menijo. Želijo si izobraževanja, ki bo otroke dobro pripravilo, da bodo kos sedanjim in bodočim življenjskim izzivom ter delu, da bodo znali poskrbeti zase in svoje bližnje, delovali kot aktivni in odgovorni člani družbe ter zmogli ustvariti ter živeti zdrav in aktiven življenjski slog. Med drugim se zavzemajo za posodobitev učnih programov na vseh stopnjah izobraževanja, posodobitev didaktike poučevanja ter programov izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja učiteljev, povečanje evropske mobilnosti učiteljev in odpiranje novih visokošolskih oziroma univerzitetnih študijskih programov.

Naša prihodnost in Dobra država

V učnih načrtih je premalo igrivosti, raziskovanja in razvoja kognitivnega mišljenja, menijo. Potreben je integrativni učni načrt v šolstvu, prilagojen prihodnjim potrebam razvoja družbe, kot je spodbujanje kritičnega mišljenja, sistemsko reševanje izzivov, logično sklepanje in kritična presoja. Slovensko šolstvo je na posameznih področjih konkurenčno, a povečana stopnja duševnih težav mladih kaže na pomanjkanje razvoja kompetenc za celosten razvoj mladega človeka, ocenjujejo. Slovenija mora vlagati v razvoj izobraževalnega sistema z novimi kompetencami za prihodnost, na enak način kot pri učencih in dijakih je potrebno vzpodbuditi razvoj novih kompetenc tudi pri učiteljih in vzgojiteljih. Glede na to, da bo treba prihodnje proračune optimizirati glede na razmere, je sredstva, namenjena področju izobraževanja in znanosti potrebno obdržati vsaj na istem nivoju, če želimo spodbujati inovativni podjetni zagon Slovenije.

NSi

Cilj šolskega sistema ne sme biti pomnjenje informacij, ampak je treba uvesti celosten kompetenčni model, ki temelji na pridobivanju znanja, veščin, spretnosti in vrednot. Učni načrti potrebujejo celovito reformo z vključitvijo temeljnih kompetenc v celotno izobraževalno vertikalo. V slovenskem izobraževalnem sistemu je treba pospešiti pluralnost različnih pedagoških modelov, ga digitalizirati, povečati število ur za predmet računalništva, informatike in programiranja v srednjih šolah, uvesti obvezno periodično izobraževanje za učitelje s področja digitalnih kompetenc, učence pa spodbujati k razvoju digitalnih kompetenc, inovativnosti in kreativnega razmišljanja. Izobraževalni sistem potrebuje tudi boljšo povezavo z gospodarstvom, menijo. Zagovarjajo tudi postopen dvig javnih izdatkov za raziskave in razvoj na en odstotek BDP do leta 2025, posebno spodbudo pa želijo zagotoviti projektom, ki uspejo doseči financiranje s strani zasebnega kapitala, gospodarstva ali mednarodnih institucij.

Piratska stranka Slovenije

Koncept, na katerem temelji slovensko šolstvo je zastarel, neprimerni učni načrti pa so le manjši del problema, menijo. Ob zahtevah mednarodnega okolja dodajajo, da se šolstvo ne bi smelo usmerjati v konkurenčnost. Sredstva za znanost pa bi do leta 2027 postopoma dvignili na dvakratnik evropskega povprečja.

Povežimo Slovenijo

Učni načrti ne odgovarjajo potrebam sedanjega časa, menijo, zato bi bilo namesto zastarelega in pretiranega obremenjevanja učencev in staršev treba več pozornosti nameniti temu, da mladi razvijajo individualne talente. Kot pomembno ocenjujejo tudi vzpostavitev celovitega dualnega izobraževanja. Prav tako je po njihovem mnenju treba omogočiti, da se mladi lahko odločijo za poklicne šole, ki so jim privlačne, hitro pridejo do poklica, hkrati pa nato šolanje nadaljujejo do najvišjih univerzitetnih stopenj. Zavzemajo se tudi za krepitev sodelovanja med gospodarstvom in šolstvom, s čimer bi mladim omogočili izbiro, ki bo "mladim zagotovila konkurenčnost na trgu dela prihodnosti in jih ne bi zavajali v poklice, ki v prihodnje ne bodo omogočali dostojnega preživetja". Več sredstev bi namenili aplikativnim raziskavam in raziskavam, ki imajo partnerstvo v gospodarstvu. Cilj je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek bruto domačega proizvoda, in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno, še navajajo.

SAB

Zavzemajo se za močno in kakovostno javno šolstvo, ki sledi hitremu razvoju družbe in sodobnim pedagoškim prijemom. Nasprotujejo vsem ukrepom, ki bi dolgoročno oslabili javno šolstvo oziroma ga postavili v slabši položaj. Naloga države je, da na vseh ravneh zagotavlja pogoje za kakovosten javni sistem vzgoje in izobraževanja, v katerem bodo učeči razvijali svoje kompetence, individualno odgovornost in zavest o pomembnosti sodelovanja in delovanja za skupnost, menijo. Poudarjajo, da se zavedajo pomena znanosti in inovacij tako za razvoj države kot tudi za posamezne znanstvenike in raziskovalce, pridružujejo se mnenju, da je postati tehnološko razvita družba stvar izbire, zato moramo tej izbiri slediti ne glede na politiko, ki je v nekem trenutku na oblasti. Veseli jih, da so v tem mandatu "ne glede na razprtije prišli do točke, kjer sta se v podpori na novo sprejetemu zakonu, ki je uredil tudi financiranje znanosti, poenotili tako politika kot tudi stroka".

SD

Treba je izvesti strokovno razpravo o vsebinski nadgradnji izobraževanja v smeri družbenih in tehnoloških sprememb, da začrtamo ključne poteze prenovljenih izobraževalnih programov, menijo. Pri tem bodo stremeli k interdisciplinarnosti in inovativnosti, obljubljajo tudi krepitev javnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Napovedujejo pravočasno prilagoditev izobraževalnega sistema na izzive prihodnosti, hkrati pa ohranitev vsega, kar predstavlja kulturo in identiteto Slovenije. Zavzemajo se za povečanje sredstev za izobraževanje na šest odstotkov BDP. Vpetost visokega šolstva v mednarodne tokove pa bi krepili z izboljšanjem pogojev za internacionalizacijo visokega šolstva s privabljanjem tujih študentov, zagotavljanjem sistemskih sredstev za internacionalizacijo visokega šolstva ter razvojem sistemov za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike. Menijo tudi, da mora Slovenijo javna sredstva za raziskovanje dvigniti na najmanj 1,5 odstotka BDP do leta 2026. Predlagajo rastoče institucionalno financiranje, z davčnimi ugodnostmi pa bi spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj, da bodo skupaj z javnimi dosegla 3,5 odstotka BDP do leta 2026.

SDS

Napovedujejo posodobitev učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah, ki bodo bolj jedrnati in bodo učiteljem nudili več avtonomije, hkrati pa spodbujali ustvarjalnost, kritično mišljenje, inovativnost, domoljubje, digitalno in finančno pismenost. Na področju šolstva se bodo zavzemali za odličnost, fleksibilnost in etičnost delovanja vzgojno-izobraževalnih institucij ter znanosti, zagotavljanje enakih izhodiščnih možnosti vsem državljanom, preboj Slovenije med najuspešnejše države EU, učinkovitost izobraževanja ter vzgojo za evropske vrednote, slovensko kulturo in domoljubje ter zdravo življenje. Zavzemajo se tudi, da bi sredstva, namenjena znanosti dosegla en odstotek BDP in se postopno zviševala tudi nad to mejo. Napovedujejo tudi ustanovitev oziroma prilagoditev delovanja znanstvenoraziskovalnih ustanov tudi za popularizacijo znanosti. Kot pomembno izpostavljajo še povezavo med znanostjo in potrebami gospodarstva.

SNS

Učni načrti v osnovnih šolah so po njihovi oceni neustrezni in brez koncepta, treba jih je spremeniti po celotni vertikali in dati poudarek znanju in ne ocenam. V šolah je treba vzpostaviti tudi razrede za izredno nadarjene in prenehati z učenjem po najnižjem skupnem imenovalcu. Podpirajo tudi dvig sredstev za znanost, a v skladu s splošnim razvojem v državi.

Vesna

Podpirajo celostno prenovo učnih vsebin v osnovnih šolah. Stroka mora priti do temeljnih znanj, ki jih morajo učenci dobro osvojiti. Slovensko šolstvo bi izboljšali z dodatni programi za izboljšanje funkcionalne pismenosti, uvajanjem ustvarjalnosti in dodatnimi spodbudami za raziskovalne projekte v vseh stopnjah izobraževanja. Sredstva za znanost je treba po njihovem mnenju dvigniti na vsaj en odstotek BDP, sredstva pa deliti premišljeno, strateško in transparentno ter jih namenjati znanstvenicam in znanstvenikom po kriteriju znanstvene odličnosti.

Zavezništvo osvobodimo Slovenija/Gibanje Zedinjena Slovenija

Učni načrti morajo biti jasni in enotni, v zavezništvu pa ocenjujejo, da aktualni načrti niso prezahtevni, so pa neustrezni in bi bilo treba iz njih izločiti "nekaj balasta iz naslova družboslovja" ter dati več poudarka naravoslovnim vedam. Hkrati poudarjajo, da denarja za znanost ni nikoli dovolj, a je Slovenija omejena s proračunom. Napovedujejo pripravo ukrepov za spodbujanje večjega deleža zasebnih vlaganj v znanost, saj menijo, da bi morala slovenska podjetja bolj sodelovati s slovenskimi visokošolskimi ustanovami in inštituti.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Na vprašanja niso odgovorili v strankah DeSUS in Za ljudstvo Slovenijo ter listi Gibanje Zdrava družba