STA soočenje: Večina strank izhod iz pokojninske zagate vidi v novi reformi

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, ki se nanašajo na možne rešitve za pokojninski sistem.

Pokojninska blagajna primanjkljaj zaradi prenizkih prihodkov vsako leto pokrije s pomočjo sredstev državnega proračuna, ki so lani znašala 718,7 milijona evrov. Prejemnikov pokojnine iz obveznega zavarovanja je bilo lani povprečno približno 624.800, kar je bilo 0,01 odstotka več kot leto prej. To je bilo najmanjše povečanje v zadnjih 31 letih.

Velika večina strank in kandidatnih list se zavzema za novo pokojninsko reformo, saj bo od sprejetja aktualne letos minilo že deset let. Pri predlogih za spremembe so manj enotne, vsaj nekatere večje ali z več izkušnjami pri vodenju države pa opominjajo, da bi bilo treba okrepiti tudi drugi in tretji steber pokojninskega zavarovanja.

Večina se jih je zavzela tudi za reševanje izzivov mlade generacije in pri demografski politiki.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali načrtujete resnejšo pokojninsko reformo? Če da, naštejte tri ključne spremembe, ki jih načrtujete.
2. Ali je demografski sklad, kot je bil predviden v zadnjem zakonskem predlogu, sploh primerna rešitev za izpad sredstev v pokojninski blagajni? Če ne, katere vire bi sami vključili?
3. Naštejte tri ukrepe za reševanje izzivov mlade generacije.
4. Kakšne ukrepe načrtujete za izboljšanje demografske slike Slovenije?

DeSUS

Pokojninski zakon bi poenostavili, usklajevanje pokojnin pa vezali na rast plač. Odmerni odstotek za izračun pokojnine bi dvignili na 80 odstotkov z upoštevanjem 20 najboljših let. Kot nov vir za pokojnine vidijo "določen odstotek od na novo odmerjene amortizacije od robotizacije kot nadomestilo za izpad prispevkov iz živega dela". Zadnji zakonski predlog o demografskem skladu zanje ni primeren. Trajne dodatne vire vidijo v vodi in gozdovih ter delu morebitnega davka na nepremičnine. So za obveznost zaposlitve mladih po principu enoletnega pripravništva z mentorstvom starejšega s pogoji za upokojitev. Delavcu z upokojitvenimi pogoji bi razpolovili prispevke iz in na delo. So za bistveno zmanjšanje prekarnega dela in zagotavljanje štipendij. Kdor bi odšel iz Slovenije, bi moral vrniti stroške šolanja. So tudi za zagotavljanje najemnih stanovanj, saj lastniško ni "edino zveličavno". Demografsko sliko bi izboljševali z vzpodbudami za več otrok pod pogojem, da je zagotovljeno organizirano varstvo in redno šolanje.

Domovinska liga

Pristali bi na resnejšo pokojninsko reformo, pri čemer bi bilo nujno očiščenje pokojninske blagajne pokojnin, za katere niso bili plačani prispevki. Hkrati bi bilo treba uvesti sistem virtualnih pokojninskih računov in vzpostaviti popolno aktuarsko pravičnost, kar pomeni, da bi bila pokojnina takšna, kolikor je bilo vplačano iz prispevkov. Po njihovi oceni demografski sklad, kot je bil predviden v zadnjem predlogu, ni primerna rešitev za izpad sredstev v pokojninski blagajni, saj Slovenski državni holding (SDH) razpolaga s premalo državnega premoženja. Za reševanje izzivov mladih bi sprejeli reformi izobraževalnega sistema in migracijske politike ter dohodninsko reformo. Za izboljšanje demografske slike Slovenije pa bi občinam naložili, da znesek za subvencijo vrtca namenijo mladi mamici, ki bi ostala doma in skrbela za otroka.

Državljansko gibanje Resni.ca

Za sanacijo pokojninske blagajne bo treba veliko financirati iz proračuna, kar bo zahtevalo širok družbeni konsenz, so prepričani. Pri tem bi bilo treba odpraviti korupcijo in ustaviti novo dodatno zadolževanje države. Predlog o demografskem skladu ni primerna rešitev, menijo. Najprej se moramo osredotočiti na reševanje zunanjega dolga, šele nato lahko razmišljamo o dolgoročnem varčevanju. V proračunu je dovolj denarja, dodajajo. Za lažje soočanje mladih z izzivi bi povezali gospodarstvo in izobraževalni sistem ter prilagoditi vpisna mesta na šolah v skladu s potrebami trga. Poskrbeli bi tudi za več stanovanj na trgu. Za boljše stanje na demografskem področju je treba mladim zlasti omogočiti pogoje za ustvarjanje družine, torej stanovanja, zaposlitev, primeren in zanesljiv dohodek. Prav tako bi morali delovati podporni sistemi v družbi, kot so denimo vrtec, zdravnik, organizirano varstvo in medgeneracijska solidarnost.

Gibanje Svoboda

Pokojninska reforma bo v prihodnjih letih po njihovem prepričanju neizbežna, višina pokojnine pa pri tem ne sme biti manj kot deset odstotkov nad pragom revščine. Drugi pokojninski steber bi postal obvezen. Dodatno bi spodbujali vključevanje v tretji steber in daljše ostajanje v zaposlitvi. Omogočiti želijo več shem pokojninskega zavarovanja. Del sredstev za pokojnine bi pridobili s spremembami pri upravljanju z državnim premoženjem na pregleden način in z uravnoteženim kapitalskim donosom, a ne, kot je predlagano v zakonu o demografskem skladu. Pri vprašanjih mlade generacije so skupaj z mladimi pripravili več ukrepov, s katerimi bi lajšali prehod na trg dela in spodbujali raznolike oblike za reševanje stanovanjskih težav. Za izboljšanje demografske slike pa so predvideli ohranitev in nadgradnjo obstoječih ukrepov, ki spodbujajo mlade k odločitvi za rojstvo otroka.

Levica

Zagovarjajo pokojninsko reformo, ki bi vsem zagotovila dostojno in varno starost. Predlagajo dvig najnižjih, predčasnih, starostnih in vdovskih pokojnin, povečanje odstotkov za odmero pokojnin tudi za že upokojene in usklajevanje pokojnin v absolutnem znesku. Ključen nov vir za sofinanciranje pokojnin vidijo v postopni izenačitvi delodajalčevih in delavčevih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). So za uvedbo prispevka za PIZ na dohodke kapitala in uvedbo progresivnih davkov. Mladim bi pomagali z bojem proti prekarizaciji, višjimi državnimi štipendijami, subvencijami ter drugo pomočjo tistim, ki jo potrebujejo. So za odpravo vseh vrst šolnin. Povišali bi proračunska sredstva za republiški stanovanjski sklad, da bo lahko do leta 2030 zgradil 30.000 javnih neprofitnih stanovanj. Napovedujejo podporo pri razvoju stanovanjskih zadrug. Slovenija nima demografske krize, ampak socialno, menijo. Staranje prebivalstva ni nič neobičajnega, a naj družba primerno poskrbi za starejše.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

Vsekakor načrtujejo bolj korenito pokojninsko reformo, saj se zlasti javni uslužbenci po zadnjih reformah upokojujejo prepozno, medtem ko mladi, željni dela in izzivov, dolgo ostajajo brezposelni. Predlagana rešitev za izpad sredstev v pokojninski blagajni z ustanovitvijo demografskega sklada je po njihovi oceni načeloma dobra, vendar obžalujejo, da ni bila v zadostni meri usklajena tudi s socialnimi partnerji. Med pomembnimi ukrepi za olajšanje in čim prejšnje vključenje mladih v ekonomski sistem države omenjajo zagotovitev strehe nad glavo in s tem možnost neodvisnega razvoja talentov pa tudi čimprejšnjega razvoja čuta in odgovornosti do lastnih financ. Uvedli bi tudi brezplačno izobraževanje o digitalizaciji in umetni inteligenci, kripto svetu in drugih tehnologijah. Za boljšo demografsko sliko pa bi uvedli sistem brezplačnih vrtcev. Več bo mladih, močnejše bo gospodarstvo, so prepričani.

LMŠ

Pokojninska reforma bo nujna, vendar z začetkom veljavnosti šele čez 10 ali 15 let, pišejo. Mladim bi omogočili čim hitrejši vstop na trg dela, delovna mesta bi prilagodili starejšim, krepili bi dodano vrednost, ustanovili pokojninsko-demografski sklad in spodbujali vplačila v drugi in tretji steber. Predlagani demografski sklad ni ustrezen, sporno se jim zdi zlasti upravljanje. V neodvisen sklad bi vključili celotno ključno strateško državno premoženje in nepremičnine. Za mlade bi zagotovili dovolj primernih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Pri demografskih kazalcih pa izpostavljajo podporo družinam. So za zagotovitev lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, za prenovo sistema skrbništva in olajšanje postopkov mednarodnih posvojitev, za izvzetje preživnin iz dohodnine, programe psihosocialne pomoči, zmanjšanje davčne osnove za dohodnino, medgeneracijske centre za povezovanje mladih družin in starejših, gradnjo in prilagajanje vrtcev obveznostim staršev ter gradnjo neprofitnih stanovanj.

Naša dežela

Slovenija po njihovem prepričanju potrebuje pokojninsko reformo in tudi demografski sklad. Minimalna pokojnina mora biti nad pragom revščine. Upokojenci lahko delajo brez omejitev, če želijo in če se delodajalec strinja. Hkrati so za obvezno upokojevanje zaposlenih v javnem sektorju ob doseženi delovni dobi. Vsem, ki so bili v preteklosti upokojeni po nižji osnovni pokojninski stopnji od 63 odstotkov, bi s 1. januarjem 2023 omogočili to povprečno izhodiščno pokojninsko stopnjo. Odmerni odstotek bi postopno dvigovali na 70 odstotkov do leta 2030. Vire za demografski sklad vidijo v dobrem upravljanju državnega premoženja. Poskrbeti želijo tudi za učinkovito reševanje stanovanjskih vprašanj mladih in za hitrejši dostop do delovnih mest z dodano vrednostjo. Oblikovali bi ciljno usmerjen instrument za spodbujanje mladih, da se odločijo za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Naša prihodnost in Dobra država

Načrtujejo odgovornejše upravljanje s pokojninskimi prihranki, ki vsebuje tudi dolgoročne varne naložbe. Predlagajo, da se pokojninski sklad priključi SDH kot eden od njegovih stebrov. Nasprotujejo pa samostojnemu demografskemu skladu. Prav tako predlagajo davčno razbremenitev dela po upokojitvi in aktivacijo posameznikov preko projekta Vsaka ura šteje. Mladim bi omogočili orodja za sooblikovanje pobud in mnenj preko platforme e-posvetovanj. Zavzeli bi se tudi za stanovanjske zadruge in poroštvene sheme za posojila mladim za prvi nakup stanovanja. Prilagodili bi izobraževalne sisteme v skladu s potrebami, ki jih narekujejo prizadevanja za dolgoročnejši napredek. Prav tako bi podprli sofinanciranje redno vpisanih študentov in postopno vključevanje v delovni proces. Med ukrepi za izboljšanje demografske slike so nanizali stanovanjske zadruge in poroštvene sheme za kredite mladim za prvi nakup stanovanja ter davčne spodbude za medgeneracijske bivalne skupnosti.

NSi

Pri prenovi pokojninskega sistema bo treba okrepiti drugi pokojninski steber, kar bi dosegli z davčnimi in drugimi spodbudami tako za delavca kot delodajalca. Vplačevanje v drugi steber bi postalo privlačen in varen način varčevanja za starost, menijo. Vzpostavitev demografskega sklada v skladu z zadnjim zakonskim predlogom bi pomenila korak naprej, vendar pa ne bi rešila vseh izzivov na tem področju, so posvarili. Kot ključne ukrepe za mlade vidijo 12-mesečne davčne počitnice ob prvi zaposlitvi, davčne olajšave podjetjem za kadrovske štipendije in gradnjo kadrovskih stanovanj ter jamstveno shemo za najem kredita za prvo rešitev stanovanjskega problema ob hkratnem povečanju ponudbe nepozidanih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Za boljše demografske kazalce želijo ločiti družinsko in socialno politiko, so tudi za zvišanje olajšave za vzdrževane družinske člane in lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Za delavca, ki nadomesti zaposleno delavko na starševskem dopustu, bi oprostili prispevke.

Povežimo Slovenijo

Naklonjeni so večji pokojninski reformi, a le, če bodo tudi najnižje pokojnine primerne za dostojno življenje. Upokojitvene starosti ne bi zviševali, ampak bi v zasebnem sektorju glede na potrebe trga dela omogočili delo upokojenim, ne da bi pri tem izgubili ugodnosti iz pokojninskega varstva. Medtem bi v javnem sektorju zdajšnji način upokojevanja ohranili. Demografski sklad je lahko eden od odgovorov za dolgotrajno reševanje vzdržnosti pokojninskega sistema, a ne tako, da bi prodajali državno premoženje samo zato, da bi lahko izplačevali pokojnine, so izpostavili. Potreben je razmislek o transformaciji sedanjega prvega stebra v naložbeni sistem. Mladim je mogoče pomagati z zagotovitvijo pogojev za opravljanje dobro plačanega dela v domačem okolju in stanovanjsko varnost. Mladih ne bi smeli zavajati v poklice, ki ne omogočajo dostojnega življenja, menijo. To so tudi njihove rešitve za boljšo demografsko sliko, hkrati pa še dostop do vrtcev, šol in ostalih izobraževalnih institucij.

SAB

V primeru sprejemanja pokojninske reforme se jim zdi ključno, da se delovna doba, potrebna za upokojitev, torej 40 let, ne zvišuje. Prav tako ne bodo dovolili, da bi se pokojnine zniževale. Demografski sklad je po njihovi oceni vsekakor potreben za dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne, a sredstva tega sklada so lahko namenjena samo pokojninam. Kot največji izziv za mlade pa vidijo odgovor na vprašanje, kako priti do prvega stanovanja. Predlagali bi državno jamstveno shemo, s katero bi država pomagala pri reševanju prvega stanovanjskega problema. Njihova prioriteta je več neprofitnih najemniških stanovanj. Omejili bi višino najemnine po vzoru nekaterih drugih držav. To so tudi rešitve do boljše demografske slike, menijo. Vpeljali bi tudi brezplačen javni prevoz za dijake in študente. V javni upravi, ki bi jo radi pomladili, pa bi zagotovili 5000 delovnih mest za mlade.

SD

Načrtujejo korenitejšo pokojninsko reformo s krepitvijo sistema obveznega pokojninskega zavarovanja. Z vzpostavitvijo slovenskih demografskih rezerv bi pokojninskemu zavodu zagotovili dodaten vir financiranja v najbolj neugodnem obdobju. Preučili bi tudi dodatne možnosti za raznovrstnost virov. Z davčnimi olajšavami bi spodbujali vključitev v kolektivno dodatno zavarovanje, krepili bi drugi in tretji steber z vključevanjem varnih naložb. SDH bo ostal upravljalec državnega premoženja, napovedujejo. Kot stalni vir demografskega sklada načrtujejo donos državnih podjetij iz "temeljnih demografskih naložb". Napovedujejo gradnjo 10.000 javnih najemnih stanovanj, odpravo prekarnosti ter subvencije za plače mladih, za boljšo demografsko sliko pa še olajšave za rešitev stanovanjskega problema, brezplačen vrtec in šolsko prehrano, spodbude za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, dopust za nego otroka, če je starš v bolnišnici z mlajšim otrokom, programe za družine in vstopno enotno točko za novorojenčka.

SDS

V načrtu imajo večjo pokojninsko reformo, pri čemer bodo ključne spremembe dorekli v najširšem družbenem dogovoru. Za pokojninski sistem, ki bo zagotavljal dostojne pokojnine in bo hkrati finančno vzdržen bo treba narediti več kot tri spremembe, so navedli. Predlog zakona o demografskem skladu je primeren, vztrajajo. Med ukrepi za premoščanje težav mladih naštevajo spremembe izobraževalnega sistema, ki bodo odgovarjale izzivom časa, olajšanje dostopa do trga dela in stanovanjsko politiko, ki bo mladim omogočila reševanje stanovanjskega problema. Za boljšo demografsko sliko Slovenije pa bi nadaljevali reformo družinske politike, ki vključuje denimo dodatke za velike družine, očetovski, starševski materinski dopust, pomoč ob rojstvu otroka, pomoč družini na domu itd. Zagotovili bi tudi posojila, najemna stanovanja in zaposlitve za mlade ter nadaljevali politiko obdavčitve, ki bo zagotavljala višje plače.

SNS

Sprememba pokojninskega sistema je po njihovem nujna, vendar je odvisna od dogovorov med vsemi političnim strankami. Glede na to "parcialno naštevanje ukrepov nima smisla", so prepričani. Predlogi iz zakona o demografskem skladu se jim zdijo primerni. Na področju, ki se nanaša na ovire mlade generacije, kot največje izzive vidijo spremembo izobraževalnega sistema in povezanost izobraževanja z gospodarstvom, prav tako pa tudi zagotavljanje možnosti za raziskovalno delo. Na vprašanje o načrtovanih ukrepih za izboljšanje demografske slike Slovenije pa so navedli "normalizacijo pristopa k spolnosti".

Vesna - zelena stranka

Pokojninska reforma, ki jo načrtujejo, bi zvišala minimalno pokojnino in finančno opredelila neplačano delo starejših, denimo varstvo otrok. Uvedla bi tudi poenostavljen sistem za izračun pokojnine, ki bi vsakemu zavarovancu omogočal odločitev o prenehanju statusa zaposlene osebe tudi pred 65. letom starosti. Revščino starejših bi odpravljali še s postopno vzpostavitvijo univerzalnega temeljnega dohodka, uveljavitvijo davka na nepremičnine ter zamenjavo dela davčne obremenitve iz naslova dela s prispevkom v enakem znesku v demografski sklad. Za manj težav mladih pa bi uvedli nacionalno garancijsko shemo za pridobitev posojila za nakup ali obnovo prvega stanovanja, oprostitev davkov iz naslova dela v prvih treh letih zaposlitve in predšolsko vzgojo in varstvo otrok, ki bo v celoti plačana iz javnih sredstev. Našteto vidijo tudi kot rešitve za boljšo demografsko sliko.

Zavezništvo osvobodimo Slovenijo/Gibanje Zedinjena Slovenija

Razen nadomestne pokojninske zakonodaje, ki bo skrajšana, bolj jasna in enostavna za razumevanje, ne načrtujejo večjih sprememb na pokojninskem področju. Bolj pomembno se jim zdi načrtovanje gospodarske rasti, da bo izplačevanje pokojnin sploh mogoče. Vse dosedanje rešitve glede demografskega sklada se jim zdijo neustrezne in so "eno samo slabo zamišljeno krpanje pokojninske luknje". Kratkoročno bi bilo smiselno premostiti del izgub v pokojninski blagajni tudi s socialno kapico (omejiti najvišje pokojnine). Kot ukrep za soočanje z izzivi mladih so navedli reformo šolstva s poudarkom na popularizaciji naravoslovnih ved v predšolski vzgoji in naravoslovnih šolskih programov. Ugotavljajo, da se na žalost slovenske družine čedalje manj odločajo za rojevanje otrok, kar ni dobro za demografijo. Zato je treba "dokazati, da je naša politika blagodejna na dolgoročno stabilnost družbe".

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Nestrankarska ljudska lista Gibanja zdrava družba, Piratska stranka Slovenije in Za ljudstvo Slovenije na vprašanja niso odgovorile.