Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Parlamentarne volitve 2022

STA soočenje: Za pomoč beguncem iz Ukrajine po najboljših močeh

Velika večina strank, ki se potegujejo za mesto v DZ, podpira pomoč Slovenije drugim državam pri soočanju z begunci iz Ukrajine. Vendar v skladu s svojimi zmožnostmi. Imajo precej raznolike ideje, kako bi naredili azilne postopke bolj učinkovite. Različna pa so tudi mnenja glede ograje na slovenskih mejah.

STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila več sklopov vprašanj. Med drugim vprašanja, vezana na problem migracij in beguncev, predvsem iz Ukrajine, ki se sooča z rusko agresijo.

Od 24. februarja je po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Ukrajino zapustilo več kot 4,1 milijona Ukrajincev. Večinoma so zatočišče poiskali v sosednjih državah, ki so zaradi tega precej obremenjene in iščejo tudi pomoč drugih članic EU. Slovenske stranke in liste načeloma podpirajo pomoč tem državam, tudi s prevzemanjem beguncev, izražena pa je želja po usklajenem pristopu znotraj EU.

Vendarle pa bi morala biti pomoč ukrajinskim beguncem omejena "v skladu z zmožnostmi", ki jih ima Slovenija. Nekaj je bilo kritik na napovedi notranjega ministra, da bi Slovenija lahko sprejela do 200.000 Ukrajincev, a konkretnim številkam so se vendarle izogibali. Le v Domovinski ligi bi število omejili na 10.000. Samo v SNS pa menijo, da sploh ni treba, da Slovenija ponudi pomoč, saj da to ni njen problem.

Načeloma so tudi vsi bolj ali manj nezadovoljni s sedanjimi azilnimi postopki in v mnogih strankah bi jih pohitrili in naredili bolj učinkovite, nekaj pa jih izpostavlja, da bi jih bilo treba tudi zaostriti, predvsem v povezavi z nezakonitimi migracijami. Le v Povežimo Slovenijo menijo, da so sedanji postopki povsem primerni.

Zelo različna pa so stališča glede vprašanja, ali naj Slovenija ohrani ograjo na mejah. Nekateri menijo, da ne, saj da je neučinkovita, drugi bi odstranili žičnato ograjo in okrepili panelno, tretji pa bi jo ohranili nespremenjeno. V Vesni pa opozarjajo na nove migracijske valove, ki jih bodo sprožile podnebne spremembe in jih nobena ograja ne bo zmogla ustaviti.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Ali podpirate pomoč Slovenije drugim državam, ki so obremenjene z begunci in če ja, na kakšen način (s finančno pomočjo, s preselitvijo beguncev v Slovenijo ...)?
2. Ali naj Slovenija omeji število beguncev iz Ukrajine in če da, na koliko?
3. Naštejte tri ukrepe, s katerimi bi zagotovili hitrejše azilne postopke in primernejšo ureditev postopkov za vse begunce.
4. Ali naj Slovenija ohrani ograjo na mejah?

DeSUS

Slovenija naj državam, ki so obremenjene z begunci, pomaga "z vsem, kar lahko ponudi", tudi "z namestitvijo in šolanjem otrok, vse do trenutka, ko se bodo begunci lahko vrnili domov". Glede omejevanja njihovega števila se niso želeli opredeljevati. "Sožitje bivanja je pomembno," so poudarili. Zavzeli so se, da bi država odpravila "vse dolgotrajne postopke", saj da ni prostora za birokracijo. "Nastanitev, hrana, vključitev v vsakodnevno delo, v šolanje, zdravstvena pomoč, spoznati jih z navadami in običaji okolja, kamor so prišli, dati vedeti, da imajo mir, zatočišče," so našteli v odgovoru na vprašanje glede pohitritve azilnih postopkov. Izrekli so se tudi proti ograji na meji. "Še nobena ograja ni prinesla miru, spoštovanja, dobrih odnosov. Še ograja s sosedom ne," so poudarili in dodali, da se "država brani z zadovoljnimi državljani, ne pa z dragimi paneli in mrežami".

Domovinska liga

Podpirajo finančno pomoč Poljski, nasprotujejo pa uvedbam migrantskih kontingentov. "Za begunce je najbolje, da ostanejo v prvi varni državi, t. j. Poljski, Slovaški, Madžarski, Rusiji in Belorusiji," so navedli. Menijo tudi, da Slovenija glede na ekonomske možnosti ne more sprejeti več kot 10.000 beguncev iz Ukrajine. Na vprašanje glede pohitritve oz. spremembe postopkov za pridobitev mednarodne zaščite bi sicer odpravili možnost prošnje za azil vsem, ki v Slovenijo vstopijo nezakonito. Namesto tega bi jih moral doleteti takojšen izgon. Zagovarjajo tudi "neprodušno zaprto južno mejo, kar zahteva nadgradnjo ograje in dodatna tehnična sredstva, kot so infrardeče kamere in senzorji gibanja".

Državljansko gibanje Resni.ca

Podpirajo pomoč "vojnim beguncem katere koli vojskujoče se strani" in "v skladu s svojimi zmožnostmi". Sprejeli bi čim več beguncev, "ker je to prav in človeško", njihovega števila pa ne bi omejevali, saj "ko so ljudje v hudi stiski, je težko reči, kolikim bi pomagali". Glede ukrepov, s katerimi bi zagotovili hitrejše azilne postopke in primernejšo ureditev postopkov za vse begunce, pravijo, da "begunci ne potrebujejo azila, saj njihov status urejajo mednarodne konvencije. Glede ograje na meji pa menijo, da je, "takšna kot je, po večini neučinkovita". "Namesto na ograjah bi moral biti poudarek na izvajanju obstoječe zakonodaje in povečani aktivnosti obmejne policije," so zapisali.

Gibanje Svoboda

Za vse, ki bežijo pred vojno, je treba solidarno poskrbeti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Zadnji zgleden primer je aktivacija direktive EU o začasni zaščiti, ki omogoča takojšnjo in začasno zaščito beguncem iz Ukrajine enako v vseh članicah EU. Slovenija lahko solidarno pomaga s premeščanjem beguncev toliko, kot zmore, menijo. Ne more jih sicer sprejeti 200.000, kot je to napovedoval minister za notranje zadeve, mora pa vsem, ki so se zatekli v Slovenijo, podeliti status brez omejevanja. Od vlade pričakujejo, da bo od najbolj obremenjenih držav tudi prevzela del beguncev. Glede azilnih postopkov menijo, da mora Slovenija slediti EU, ta pa čim prej potrebuje prenovo schengenskega območja in napredek pri sprejemanju pakta o migracijah in azilu. Zavzemajo se tudi, da "se rezilna žica na meji takoj umakne", saj domačinom onemogoča razvoj turizma, povzročila je poškodbe in smrti živali, nadomesti pa naj se jo "z dokazano učinkovitejšimi metodami", npr. z daljinskim video nadzorom, droni ipd.

Levica

Podpirajo pomoč Slovenije drugim državam, ki se soočajo z velikim pritokom beguncev. Pomoč je treba ponuditi v obliki finančnih in materialnih sredstev ter s preselitvijo beguncev, menijo. Zaščito pa je treba ponuditi vsem, ki bežijo pred vojno, gospodarskim in okoljskim opustošenjem ali drugih razlogov, ki onemogočajo normalno življenje v izvorni državi, in to "ne glede na državljanstvo, raso, narodnost, materialni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino," poudarjajo. Slovenija naj tudi ne omejuje števila beguncev iz Ukrajine; to tudi ni potrebno, "glede na to, da za veliko večino Slovenija ni ciljna država". Zavzemajo se za sprostitev "pretirano restriktivne in represivne zakonodaje" na področju azilnih postopkov. Te je treba poenostaviti. Prosilcem in beguncem pa bi bilo treba zagotoviti takojšen dostop do izobraževanja, zdravstva in drugih socialnih pravic. Nasprotujejo tudi "žici in tehničnim oviram na meji", saj da zaradi tega trpijo ljudje in živali, pozitivnih učinkov pa ni.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo

Podpirajo "vse, kar je potrebno" za pomoč Slovenije drugim državam, ki so obremenjene z begunci. Glede vprašanja omejevanja števila beguncev iz Ukrajine upajo, "da za to ne bo potrebe in da bo ta norija čim prej končana". Za pohitritev azilnih postopkov in primernejšo ureditev postopkov za vse begunce bi "uporabili vrhunske strokovnjake za digitalizacijo". So tudi absolutno proti temu, da se na meji ohrani ograja. "Pregledati je treba nabavo in najti, kdo se je s tem poslom izdatno okoristil, ter sprožiti sodne postopke proti tem," dodajajo.

LMŠ

Glede vprašanja pomoči Slovenije državam, obremenjenim z begunci, izpostavljajo, da gre pri tem za skupno politiko EU. "Vsi begunci so ljudje in prav je, da jim pomagamo, kako, pa je odvisno tudi od dogovora s temi državami," menijo. Slovenija naj sprejme toliko beguncev, kolikor jih zmore. "Nedopustno pa je, kar poskuša početi aktualna vlada, da se begunce deli glede na to, od kje prihajajo," dodajajo. Za pohitritev azilnih postopkov je potrebna "kadrovska okrepitev uradnikov, ki pripravljajo odločbe in njihova ustrezna usposobitev, da bodo te kakovostnejše". Zavzemajo se za odstranitev žične ograje v celoti ter hkrati "za temeljito strokovno preučitev nujnosti potrebe po panelni ograji". Zavzemali se bodo za ponoven zagon turistične panoge ter dostop prebivalcev do reke Kolpe, so še zapisali.

Naša dežela

Država mora "absolutno ponuditi maksimalno zaščito vsem, saj je jasno, da so države EU za Ukrajino po mednarodnih konvencijah prva varna država". Zavzemajo se za "učinkovite in človeške azilne postopke, ki bodo zagotavljali hitro identifikacijo oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ki bodo po drugi strani omogočali dostojanstveno vrnitev tistih, ki se želijo vrniti v svoje izvorne države ali za katere se ugotovi, da do mednarodne zaščite niso upravičeni". Pri tem ločujejo med migranti in begunci. Slovenija in druge države naj sicer sprejmejo "toliko beguncev, kot so jih zmožne ustrezno preskrbeti". Vprašanje ograje pa je "za domačine". "V kolikor jih ovira pri življenju in delu, moramo poiskati druge rešitve," menijo.

Naša prihodnost in Dobra država

Pomoč Slovenije drugim državam, ki so obremenjene z begunci, naj se kaže v finančni in humanitarni pomoči. "Obenem pa moramo pomagati s proaktivno mirovno diplomacijo, da bi zaustavili tok beguncev in ustvarili pogoje za njihovo vračanje," dodajajo. Ponujanje zatočišča za 200.000 beguncev je po njihovem "populistična ocena na pamet". "Nujna je realna ocena ustreznih virov in kapacitet za human sprejem potencialnega večjega pritoka beguncev (...) na podlagi te ocene pa se lahko sprejme smiselno število beguncev," menijo. Azilne postopke bi reformirali z "definiranjem jasnih kriterijev za delovanje celotnega sistema oz. učinkovitim povezovanjem vseh deležnikov v procesu". Takoj pa bi tudi odstranili ograje na mejah, saj je treba "v luči velike solidarnosti s pomoči potrebnimi v ukrajinski tragediji enako humanost izkazati tudi drugim ljudem v stiski, ki prihajajo iz drugih kriznih žarišč po svetu". Podpirajo pa vlaganje v kadrovsko in tehnično nadgradnjo nadzora na meji.

NSi

Pomoč Slovenije drugim državam, ki se soočajo z velikim prihodom beguncev, je treba podpreti tako s finančno, humanitarno kot zdravstveno pomočjo, za najranljivejše skupine pa tudi s preselitvijo v Slovenijo. Trenutno tudi ne bi omejevali števila beguncev iz Ukrajine. "Slovenija lahko srednjeročno, solidarno pomaga vsem Ukrajincem, ki bodo pribežali pred vojno," menijo. Glede postopkov za pridobivanje azila se zavzemajo za boljše varovanje zunanjih meja EU z ustanovitvijo sprejemnih centrov za migrante na zunanjih mejah EU. S spremembo zakona o tujcih nameravajo doseči boljšo integracijo tujcev v našo družbo, predlagajo pa tudi dosledno spoštovanje dublinske konvencije. Zavzemajo se tudi za ohranitev ograje na mejah, saj je naloga Slovenije varovanje znanjih meja schengenskega območja. Nasprotujejo nezakonitim migracijam, "zato od vsakogar pričakujemo, da v državo vstopi zakonito in z zahtevanimi dokumenti".

Povežimo Slovenijo

Vsem beguncem je treba pomagati, tako v drugih državah kot tudi s sprejemom v Sloveniji, poudarjajo. Ne podpirajo omejevanja števila beguncev iz Ukrajine, je pa treba omejiti nezakonite migracije. Postopki glede azilne zakonodaje so po njihovem mnenju ustrezno urejeni, saj da sta bila zakona o tujcih in o mednarodni zaščiti prenovljena v tem mandatu. "V kolikor bi prihajalo do ozkih grl v procesiranju, pa pričakujemo, da se zagotovi ustrezne kadrovske rešitve," so zapisali. So tudi proti rezilni žici na mejah, a hkrati poudarjajo, da Slovenija mora zagotoviti svojo varnost in izpolniti naloge glede varovanja schengenske zunanje meje.

SAB

Odrekanje pomoči komurkoli, ki se je znašel v položaju, da je moral zapustiti lastno državo, je nedopustno. Kot poudarjajo, so imeli do beguncev "vedno sočuten, človeški pristop in to ne glede na to, od kod prihajajo". Prav tako menijo, da bi bilo bodečo žico na meji treba takoj odstraniti. "A zdaj to ni prioriteta, saj moramo najprej poskrbeti za begunce iz Ukrajine." Menijo, da bi Slovenija morala sprejeti toliko beguncev, za kolikor lahko zagotovi ustrezno obravnavo in dostojno življenje. Prosilcem za azil bi sicer morali takoj ob vložitvi prošnje omogočiti pravico do dela in ne šele po devetih mesecih, kot je to zdaj. Omogočiti bi jim morali brezplačno pravno pomoč oz. zastopanje že na prvi stopnji postopka, prioriteta pa bi morale biti "utemeljene prošnje in prošnje mladoletnikov brez spremstva, družin in otrok". Opozarjajo tudi, da številni prosilci ne prejmejo ustreznih odgovorov v zakonskih rokih, za kar bi morali v pristojnih organih odgovarjati.

SD

Zagovarjajo čimprejšnji skupni pristop EU in partnerstev Nata k reševanju beguncev in drugih žrtev vojne. "Odgovornost morajo na vseh nivojih države med seboj porazdeliti solidarno in na način, da se omogoči učinkovita integracija razseljenih oseb, kot tudi njihovo kasnejše vračanje," poudarjajo. Zagovarjajo "vključevalno politiko pomoči", ne ustvarjanje "getoiziranih begunskih centrov". Glede vprašanja omejevanja števila beguncev iz Ukrajine menijo, da mora Slovenija "pomagati po svojih najboljših močeh in usklajeno z drugimi državami", sicer pa imajo članice EU in Nata skupaj dovolj kapacitet, da pomagajo vsem, so prepričani. Glede azilnih postopkov menijo, da je "ključen dogovor med partnerskimi državami o sistemu prevzema beguncev, njihove namestitve v državi gostiteljici ter strategije integracije", predlagajo tudi uporabo "sodobnih digitalnih orodij". Jasno so se izrekli tudi proti temu, da bi Slovenija ohranila ograjo na mejah.

SDS

Podpirajo pomoč Slovenije drugim državam, ki so obremenjene z begunci, predvsem "s finančno in humanitarno pomočjo ter po naših možnostih s preselitvijo". Menijo tudi, da naj Slovenija sprejme le toliko beguncev, "kot jih lahko glede na velikost in gostoto poselitve, delovna mesta in socialni proračun". Hitrejše azilne postopke in primernejšo ureditev postopkov za vse begunce bi zagotovili "s hitrejšim in fleksibilnejšim vročanjem, prijavami na vnaprej natisnjenih obrazcih po elektronski poti in z elektronskim preverjanjem identitete". Ograjo na mejah pa bi ohranili, "vse dokler Hrvaška ne vstopi v schengen".

SNS

Pomoči Slovenije drugim državam, ki so obremenjene z begunci, odločno nasprotujejo. "Dolg zaradi vojne gre na račun Evropske unije in Slovenija nima s tem nič," poudarjajo. Slovenija bi tudi morala omejiti število beguncev iz Ukrajine. Zagovarjajo "selektiven pristop". "Menda je Slovenija poslala preko 100 zdravnikov v Ukrajino, ki jih nujno potrebuje. V Slovenijo je pribežalo kar nekaj ukrajinskih zdravnikov, ki bi pa morali pomagati svojemu narodu," navajajo. Na vprašanje glede ukrepov za pohitritev azilnih postopkov navajajo, da bi bilo treba te postopke "zaostriti, ne pa sproščati". Vprašanje migracij v Slovenijo prinaša le razkol, navajajo, kritični so tudi do primerov zlorab socialne pomoči. Glede ograje na mejah pa menijo, da bi jo morala Slovenija "absolutno ohraniti".

Vesna

Zagovarjajo enakovredno pomoč članic EU pri porazdelitvi "obveznosti, povezanih s prihodom beguncev iz Ukrajine". "Vse članice morajo sodelovati tako pri finančni pomoči, kot pri zagotavljanju začasne naselitve beguncev na svojem ozemlju," menijo. V tem smislu menijo tudi, naj Slovenija izpolni načrte pomoči, kot bodo dogovorjeni v EU, saj da se števila beguncev ne da omejiti, ker imajo pravico vstopa na ozemlje EU. Glede azilnih postopkov menijo, da bi morali omogočati oddaje prošenj tudi izven meja EU. Zagovarjajo vzpostavitev več begunskih centrov tudi drugod v EU, ne zgolj v sosedah Ukrajine. Nasprotujejo ohranitvi ograje na mejah, saj "vojna v Ukrajini ni zadnja vojna, lakota, suša ali družbena revolucija v evropski soseščini". "V migracijskih valovih, ki jih bodo sprožile podnebne spremembe, beguncev ne bo ustavila nobena ograja," še dodajajo.

Zavezništvo osvobodimo Slovenija/Gibanje Zedinjena Slovenija

Predlagajo vzpostavitev "varnih con pod mednarodnim protektoratom ob zahodni meji Ukrajine" in izgradnjo montažnih naselij za begunce z vojnega območja. Število beguncev iz Ukrajine naj bo omejeno "na zmožnosti slovenskega proračuna in neposredne pomoči beguncem s strani slovenskih državljanov in pravnih oseb, ki želijo pomagati beguncem". Na vprašanje glede pohitritve azilnih postopkov odgovarjajo, da "nasprotujejo poenostavitvam azilnih postopkov". Podpirajo tudi ograjo na mejah. "Odstrani naj se le samostoječa rezilna žica, panelna ograja pa naj se okrepi," dodajajo.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke oz. liste Nestrankarska ljudska lista Gibanja zdrava družba, Piratska stranka Slovenije in Za ljudstvo Slovenije na vprašanja niso odgovorile.