STA soočenje: Obljube o sistemskih spremembah v zdravstvu, rešitve zelo različne

Stranke v programih izpostavljajo glavne težave v zdravstvu in obljubljajo od korenite sistemske reforme do posodobitve zdravstvenega sistema in parcialnih rešitev.

Na področju zdravstvenega zavarovanja se denimo več strank (DeSUS, SMC, Levica, LMŠ, SD, SDS), zavzema za ukinitev oz. preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Levici predlagajo, da bi v zavarovalni osnovi upoštevali tudi dohodke od kapitala.

Nekatere stranke niso za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, denimo v NSi, kjer vidijo veliko vlogo zasebnih sredstev pri financiranju zdravstva, pri čemer pa bi glavni vir vseeno ostala javna sredstva. Več strank pa je poudarilo potrebo po povečanju sredstev za zdravstvo iz proračuna.

Različne rešitve imajo stranke tudi glede obsega zdravstvenih storitev, ki bi bile krite iz javnih sredstev. V SDS in NSi se zavzemajo za razdelitev zdravstvenih storitev v košarico A in B ter v predrugačenje vloge Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Medtem pa v Levici denimo predlagajo širitev košarice zdravstvenih pravic, zlasti v zobozdravstvu.

Večja pozornost se v zdravstvenih programih strank daje tudi dostopnosti do zdravstva in krajšanju čakalnih vrst. SDS in NSi vidita pot do boljše dostopnosti v večji konkurenčnosti v zdravstvu, SD in Levica pa v več vloženih sredstvih, tudi iz proračuna.

V stranki GibanjeSkupajNaprej, katere program sloni na zdravstvu, predlagajo sprejetje interventnega zakona za ureditev razmer v zdravstvu, zlasti za skrajšanje čakalnih dob. Tako bi povečali sredstva za dostopnost, v skrajševanje pa bi vključili vse zainteresirane izvajalce, ne glede na lastništvo.

Več strank obljublja tudi določitev mreže na primarni ter sekundarni zdravstveni ravni. Stranke pa imajo polarizirana mnenja glede javnega in zasebnega v zdravstvu. NSi podpira vlaganje zasebnikov v zdravstveni sistem, medtem ko bi DeSUS na novo postavil pravila podeljevanja koncesij ter striktno ločil opravljanje dejavnosti v javnih zavodih in pri zasebnikih. Levica napoveduje ustavitev podeljevanja koncesij in prepoved dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnem sistemu, pri zasebnikih. SDS pa bi na drugi strani odpravila omejitev dela zdravnikov tudi pri drugih izvajalcih. GibanjeSkupajNaprej predlaga odpravo koncesij, tako da bi storitve iz javnih sredstev izvajali tako zasebniki kot javni izvajalci.

Stranke obljubljajo tudi spremembe pri zdravstvenih zavodih. Nekatere, denimo SD in LMŠ, obljubljajo spremembe vodenja javnih zavodov v smeri večje avtonomije in odgovornosti vodstev in nadzornikov, GibanjeSkupajNaprej bi preoblikovalo vodenje zdravstvenih zavodov v pravne osebe s profesionalnimi nadzornimi funkcijami. Drugi, denimo SDS in NSi, pa vidijo rešitev v transformaciji javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe splošnega pomena (SDS) oz. javna podjetja z jasno opredeljenim lastništvom (NSi).

V programih stranke izpostavljajo tudi skrb za zdravje prebivalstva in zdrave družbe, ponujenih rešitev, kako bi krepili zdravje prebivalstva, je veliko. LMŠ bi z dodatnimi popusti pri zdravstvenem zavarovanju spodbujala zdrav način življenja, v Dobri državi bi tistim, ki sami dobro skrbijo za svoje zdravje, priznali odbitno franšizo oz. zmanjšanje premije za zdravstveno zavarovanje, medtem ko v SMC denimo predlagajo petodstotno dohodninsko olajšavo za večjo dostopnost do zdravja koristnih aktivnosti ter omejitev vpisa necepljenih otrok v javne vrtce. Levica pa obljublja zmanjšanje prodaje zdravju škodljivih živil in dovoljenje za gojenje in uporabo konoplje v zdravstvene in rekreativne namene.

V začetku junija se bo za glasove volivcev potegovala še ena stranka, ki veliko pozornost namenja zdravju, to je stranka Za zdravo družbo. Prizadevajo si za vključitve komplementarne in alternativne medicine v sistem javnega zdravstva ter za svobodno odločanje posameznika glede medicinskih postopkov. Zdravje posameznika pa bi po njihovem mnenju lahko dosegli s kakovostno vegetarijansko, vegansko in organsko pridelano hrano, po načelih lokalne samooskrbe, brez škodljivih pesticidov.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:
1. Ali ste za zvišanje sredstev za zdravstvo in če da, iz katerih virov bi jih zagotovili (naštejte največ tri)?
2. Ali podpirate ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
3. Ali podpirate uvedbo posebnega zavarovalnega prispevka za dolgotrajno oskrbo in koliko bi ta znašal?
4. Naštejte tri konkretne ukrepe za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu.
5. Ali podpirate ostrejši nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe in če da, kdo bi ga izvajal?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Po njihovem mnenju je sredstev v zdravstvu dovolj, podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo pa se jim ne zdi smiseln, saj da ne bi prinesel niti več pravic niti boljše oskrbe. Čakalne dobe bi skrajševali z napovedovanjem povpraševanja po storitvah, s preusmeritvijo bolnikov v druge ustanove, z večjo učinkovitostjo, premestitvami osebja in povečanjem kapacitet, če je denar na voljo. Ostrejši nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe bi po njihovem mnenju lahko izvajala inšpekcija v sklopu ministrstva za zdravje in zastopniki pacientovih pravic.

DeSUS
V DeSUS so za zvišanje prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja za odstotek do dva in povečanje sredstev iz proračuna. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v znesku, ki ne bi dodatno obremenjeval prihodkov državljanov. Nad čakalne dobe bi šli z ukrepi, da mladi zdravniki ne bi odhajali v tujino in zaposlovanjem dodatnih zdravnikov, plačevanjem dodatnih programov ter reorganizacijo dela v zdravstvu. Možnost za boljši nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe vidijo v inšpektorjih, ki bi delali v okviru ministrstva.

Dobra država
Menijo, da je v zdravstvu denarja dovolj, a je treba zagotoviti nadzor nad porabo. Ukinitve dopolnilnega zavarovanja zaenkrat ne podpirajo, o prispevku za dolgotrajno oskrbo bo po njihovi oceni verjetno treba razmišljati, a na podlagi analiz in po izrabi rezerv. Čakalne dobe bi skrajšali z izkoreninjenjem korupcije, izboljšanjem organizacije in ustreznim vodenjem zdravstvenih zavodov ter nagradami za delo. Kakovost nameravajo povečati z zamenjavo nesposobnih in koruptivnih kadrov in imenovanjem kompetentnih v vodstva bolnišnic in nadzorne organe. Posebnih novih institucij ne potrebujemo, so prepričani.

Levica
So za več sredstev v zdravstvu, ki bi jih dobili z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja in nadomestitvijo s solidarno dajatvijo, uvedli bi plačilo prispevkov na dohodke od kapitala, investicije bi financirali iz sredstev, predvidenih za oboroževanje. Podpirajo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo po progresivni lestvici. Nad čakalne dobe bi šli s prepovedjo dela zdravnikov iz javnega sektorja pri zasebnikih, z več sredstvi za storitve in boljšim načrtovanjem specializacij. Nadzor nad kakovostjo storitev bi izvajali predstavniki ustanovitelja v zavodih, zagovorniki pacientovih pravic in ZZZS.

Lista Marjana Šarca
Zaostrili bi nadzor nad porabo sredstev ter jih bolj učinkovito porabili, preden bi jih povišali. Podpirajo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezno, premija bi bila lahko odvisna od socialnega statusa. Pri dolgotrajni oskrbi bi najprej oblikovali košarico pravic, nato bi govorili o prispevku, če je potreben. Za čakalne dobe nameravajo pripraviti nacionalni program, v katerega bi po potrebi vključili tudi zasebnike. Storitve bi plačali iz ZZZS in proračuna, sledili bi dolgoročni sistemski ukrepi. Za izvedo nadzora nad kakovostjo bi vzpostavili neodvisno agencijo za kakovost.

Naprej Slovenija
Ne podpirajo zvišanja sredstev, pač pa takojšnjo privatizacijo zdravstva. So za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, prav tako ne podpirajo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe bi skrajšali s privatizacijo zdravstva, da bi bilo za 40 odstotkov cenejše in učinkovitejše. Nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe pa bi izvajali državljani, izbrani po kriterijih zdravniške zbornice.

NSi
Glavni vir financiranja zdravstva po njihovem predlogu ostajajo javna sredstva, veliko vlogo imajo tudi zasebna. S preoblikovanjem javnih zdravstvenih zavodov v javna podjetja bi razbremenili in zmanjšali tudi težavo financiranja potrebnih investicij in naložb v zdravstvo. So proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in za uvedbo sklada obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, iz katerega bi pokrivali ključne zdravstvene potrebe prebivalstva. Boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev nameravajo doseči s spremembo vlog ključnih deležnikov.

Piratska stranka Slovenije
Niso za povečanje sredstev za zdravstvo, podpirajo pa ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Ne podpirajo uvedbe posebnega zavarovalnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe bi skrajšali s povečanjem zaposlenih v zdravstvu, racionalizacijo poslovanja in digitalizacijo sistemov. Način urejanja ostrejšega nadzora nad kakovostjo prepuščajo stroki. Želijo pa neodvisen, močnejši, bolje kadrovsko podprt pristojni inšpektorat.

SD
Podpirajo povečanje sredstev za zdravstvo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja in njegovo nadomestitvijo z obvezno dajatvijo in povečanjem sredstev iz proračuna. Podpirajo uvedbo posebnega solidarnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, pa tudi povečanja deleža sredstev iz proračuna v ta namen. Čakalne dobe bi skrajšali s povečanjem sredstev, z večjo avtonomijo in odgovornostjo pri upravljanju zdravstvenih organizacij ter večjo povezanostjo izvajalcev. Večjo kakovost bi zagotovili z ustanovitvijo avtonomne strokovne institucije.

SDS
Menijo, da je treba najprej racionalizirati obstoječi sistem, bo pa treba zagotoviti več sredstev za zdravstvo, zlasti iz prispevkov in davkov. Podpirajo spremembo prostovoljnega zavarovanja, da bi krilo le nezdravstvene storitve, zdraviliško zdravljenje, nenujne zdravstvene prevoze in nenujne posege. Sredstva za dolgotrajno oskrbo bi najprej iskali s prestrukturiranjem socialnih prispevkov. Nad čakalne dobe bi šli med drugim z odpravo omejitev dela zdravnikov pri drugih izvajalcih, razpisali bi programe in k sodelovanju vključili vse izvajalce. Rešitev za večjo kakovost storitev vidijo v sprejemu standardov kakovosti in kadrovskih normativov ter v učinkovitih nadzorih.

SLS
Manjkajoča sredstva v zdravstvu nameravajo do uravnoteženja kriti iz proračuna. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja podpirajo, a je treba na novo postaviti košarico storitev iz obveznega zavarovanja. So za opredelitev košarice pravic za dolgotrajno oskrbo, ne za povečevanje davkov ali prispevkov, ki bi še dodatno obremenili zaposlene. Čakalne vrste bi skrajšali z reorganizacijo zdravstvenih zavodov v podjetja v javni lasti, z izločitvijo zdravstva iz javnega plačnega sistema in s krepitvijo zasebnega sektorja. Ostrejši nadzor nad kakovostjo bi izvajali strokovnjaki, ki poznajo kakovost oskrbe v drugih državah.

SMC
V SMC bi povečali sredstva za zdravstvo iz proračuna, dodatna sredstva bi lahko pridobili tudi s tobačnim centom in obdavčitvijo sladkih nezdravih pijač. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ne podpirajo pa uvedbe posebnega zavarovalnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Glede čakalnih dob so spomnili na uvedbo eRecepta in eNapotnice ter spremembo zakona o pacientovih pravicah, ki ureja čakalne sezname. Dolgoročno je to prava pot, ki bo postopoma zmanjšala nedopustne dolge čakalne dobe, menijo. Te izzive mora uspešno nasloviti tudi stroka. Nadzor nad kakovostjo bi povečali skozi delo zastopnika pacientovih pravic.

SNS
Podpirajo povečanje sredstev za zdravstvo, ki bi jih dobili "iz koruptivne kvote, ki bi jo ukinili". Podpirajo tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne podpirajo pa uvedbe posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ključ za skrajšanje čakalnih vrst je po njihovem mnenju v reorganizaciji ministrstva za zdravje, v postavitvi strokovnjakov za vodenje na ministrstvo in ustanove ter v optimizaciji uporabe resursov. Kakovost nad storitvami bi zagotovili z ustrezno izobraženimi in nepodkupljivi uslužbenci.

Socialistična partija Slovenije
Sredstva za zdravstvo bi povečali s tem, da bi tujina morala plačati odškodnino za naše zdravnike in medicinsko osebje, ki gre na delo v tujino, podržavili bi zasebne dobavitelje medicinske opreme in zdravil ter davčno razbremenili domače proizvajalce. Ukinili bi dopolnilno zavarovanje, ne podpirajo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe bi skrajšali na račun znižanja davka na zdravstveni material in storitve, prepovedjo delovanja zasebnikov z javno infrastrukturo ter z dodatnimi zaposlitvami v zdravstvu. So za strožji nadzor nad kakovostjo storitev z inšpekcijskim nadzorom ministrstva in Fursa.

Solidarnost
So za več sredstev v zdravstvu z enoodstotnim povečanjem stopnje davka na dobiček pravnih oseb, z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja ter uvedbo solidarnostne dajatve, s poostrenim nadzorom nad dobavitelji in sankcioniranjem korupcije. Podpirajo uvedbo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo v obliki rentnega zavarovanja vsakega zaposlenega na osebni račun. Čakalne dobe bi skrajšali z enotnim informacijskim sistemom za zdravstvo, s povečanjem zdravstvenega osebja, z doslednim nagrajevanjem. Ostrejši nadzor nad kakovostjo zdravstvene oskrbe bi dosegli s skupno komisijo zdravstvene zavarovalnice in zdravniške zbornice.

Stranka slovenskega naroda
Zvišanje sredstev po njihovem mnenju ni potrebno, namesto tega naj se uredi organizacija, zaposlovanje, centralno naročanje ter prepreči kraja in korupcija v zdravstvu. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ki bi bilo le za nadstandardno zdravstveno oskrbo. Ne podpirajo pa dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, saj da je najprej treba racionalizirati zdravstvo in odpraviti korupcijo. Čakalne dobe bi odpravili z ukinitvijo koncesionarstva, zaposlovanjem mladih zdravnikov ter reorganizacijo dela po zdravstvenih ustanovah. Nadzor nad kakovostjo bi izvajale inšpekcije, v katerih bi bili zdravniki z medicinsko prakso.

Stranka Alenke Bratušek
Po njihovem mnenju je treba najti konsenz, kakšna naj bo košarica pravic, nato pa temu prilagajati sredstva. Če jih bo premalo za kritje te košarice, predlagajo zvišanje prispevne stopnje za obvezno zavarovanje ter zvišanje sredstev iz proračuna. Sedanjo obliko dopolnilnega zavarovanja bi ukinili in ga oblikovali tako, da bi zavarovalnice zanj ponujale nadstandard. Glede dolgotrajne oskrbe ni nujno, da gre za dodaten vir, lahko pa gre za nov vir ob zmanjšanju enega od obstoječih. Čakalne dobe bi skrajšali s povečanjem števila zdravnikov na primariju, z boljšo organizacijo dela in nadgradnjo sedanje košarice pravic.

Za zdravo družbo
So proti povišanju sredstev, saj jih je po njihovem mnenju dovolj, a je treba zagotoviti strokovno in transparentno vodenje ter odpraviti sistemsko korupcijo. Ne podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, prav tako ne uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Za krajše čakalne vrste je treba zagotoviti boljše upravljanje in izključiti politične pritiske prek svetov javnih zavodov. Z vzpostavitvijo jasnih standardov in normativov in ureditvijo zdravstvenega sistema bi posledično dvigovali kakovost zdravstvene oskrbe in dodatni ukrepi za kakovost oskrbe ne bi bilo potrebni, so prepričani.

ZL in Sloga
Podpirajo zvišanje sredstev za zdravstvo s spremembami vodenja in organizacije, nato pa bi po potrebi povečali sredstva iz proračuna. Nato je možnost še povečanje sredstev iz prispevkov delodajalcem in zajetje vseh dohodkov v osnovo za prispevke. Stranki koalicije si nista enotni glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja in glede uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Čakalnih dob bi se lotili s povečanje števila zdravnikov v osnovnem zdravstvu, s prerazporeditvami bolnikov ob prekomernem čakanju, s prepovedjo dela javnih uslužbencev pri zasebnikih in boljšim upravljanjem, povečanjem nadzora nad delom in kadri ter z uvedbo enotne čakalne dobe. Ostrejši nadzor nad kakovostjo bi zagotovili z neodvisno inšpekcijo ali agencijo z neposrednim nadzorom ljudstva.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, Kangler & Primc - Združena desnica, GibanjeSkupajNaprej, ReSET in Lista novinarja Bojana Požarja na vprašanja niso odgovorile.