STA soočenje: Nekatere stranke bi ograjo na meji še okrepile, druge odstranile

Da se Slovenija sooča z novimi varnostnimi tveganji, v svojih programih ugotavlja večina strank. A medtem ko so na primer v LMŠ v svojem programu področju varnosti namenili le nekaj relativno splošnih alinej, so na primer v NSi, SD in Dobri državi podrobno razdelali zanje pomembnejša področja ter po njihovem mnenju najboljše ukrepe.

Da so potrebne spremembe znotraj policije in/ali vojske, med drugim izboljšanje socialne varnosti policistov oz. vojakov, menijo v NSi, SD, SMC in Dobri državi. V NSi bi zagotovili dobro in sodobno opremljeno policijo, uredili bi plačni sistem policistov, nujna se jim zdi tudi ustrezna kadrovska popolnitev policistov na meji. V SD bi stabilen vir financiranja zagotovili za nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske in izboljšali socialno varnost vojakov. V SMC so si za prioriteto postavili vzpostavitev celovitega sistema ugodnosti za pridobivanje ustreznega kadra v nacionalnovarnostnih podsistemih. V Dobri državi pa rešitev vidijo v vzpostavitvi kariernega sistema v policiji.

V SDS bi izvedli nujne ukrepe za depolitizacijo policije in normalizacijo pogojev dela policije, kar bi po njihovem prepričanju prineslo izboljšanje varnostnega stanja v državi in povrnitev zaupanja državljanov v delo policije.

V Levici pa bi število pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske "po naravni poti" zmanjšali na raven, primerno zmožnostim Slovenije.

Kot pomembno stranke izpostavljajo tudi področje kibernetske varnosti. Tako bi v Dobri državi sprejeli operativno strategijo kibernetske varnosti, v SD se za večjo kibernetsko varnost zavzemajo za zaščito slovenske kritične infrastrukture z izdelavo sistema nacionalne zaščite in izgradnjo neodvisnih in varnejših komunikacijskih sistemov. Prav tako bi kritično infrastrukturo določili in zaščitili v SMC. V NSi pa pravijo, da morata biti varnost na področju informacijskih tehnologij in kibernetska obramba v središču raziskav in strategij.

Na obveščevalno-varnostnem področju več strank izpostavlja slabe razmere v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). V NSi ocenjujejo, da je obveščevalno-varnostni sistem trenutno v največji krizi. Rešitev vidijo v modernizaciji in reorganizaciji Sove in obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo ter vzpostavitvi protiterorističnega sistema. Slovenija bi po njihovem mnenju potrebovala tudi nacionalnega koordinatorja za boj proti terorizmu na najvišjem nivoju, svet za nacionalno varnost pa bi moral postati bolj operativen organ. V LMŠ se zavzemajo za sprejem krovnega zakona o obveščevalno-varnostnih službah. V Dobri državi bi Sovi med drugim zagotovili ustrezne pogoje dela in opremo.

Več strank izpostavlja tudi pomen sistema zaščite in reševanja. V DeSUS pravijo, da se bodo zavzemali za izboljšanje položaja gasilcev, operativnim med njimi bi zagotovili brezplačen zdravniški pregled na vsakih pet let. V LMŠ se zavzemajo za ureditev statusa in opreme gasilcev in reševalcev. V Dobri državi bi uredili tako status profesionalnih kot prostovoljnih gasilcev, ki bi jim zagotovili tudi sodobno opremo in plačilo.

Status poklicnih in prostovoljnih gasilcev bi uredili tudi v NSi, kjer se zavzemajo še za olajšave za delodajalce, ki zaposlujejo pripadnike prostovoljnih organizacij, delujočih v sistemu zaščite in reševanja. Za krepitev sodelovanja med civilnimi in izobraževalnimi institucijami ter obrambnim in sistemom varstva pred naravnimi nesrečami, se zavzemajo v Stranki Alenke Bratušek.

In še nekaj konkretnih predlogov: V SDS in NSi bi zaostrili pogoje za pridobitev mednarodno zaščite oziroma azila. V NSi se zavzemajo za ustrezno varovanje schengenske meje in dosledno zavračanje ilegalnih migracij. V SDS bi prepovedali nošenje burk in nikaba, v kazenski zakonik pa bi kot kaznivo dejanje zapisali tudi vsako sodelovanje, novačenje ali pomoč teroristom, terorističnim skupinam ali državam.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:
1. Je treba ograjo na meji odstraniti in če ne, do kdaj naj jo Slovenija obdrži?
2. Bi določili kvoto za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito in če da, koliko bi ta znašala?
3. Bi zamenjali katerega od vodij obrambno-varnostnih služb (vojska, Sova, Policija) in če da, koga?
4. Je treba spremeniti zaveze Slovenije do Nata ali je treba izpolniti dane zaveze (izgradnja dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin)?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Ograja na meji po njihovem prepričanju ni najboljša rešitev, a ocenjujejo, "da ko nimamo nikakršne podpore s strani EU, varujemo meje po svojih najboljših močeh". Migrantske kvote zavračajo. Vodij obrambno-varnostnih služb ne bi zamenjali, prav tako ne bi spreminjali danih zavez Natu, ampak menijo, da je te treba izpolniti in torej izgraditi dve srednji bataljonski bojni skupini.

DeSUS
Glede na nepredvidljive razmere naj panelne ograje začasno ostanejo, dodatnih ne bi postavljali, a sama žica verjetno ne bo pripomogla k obvladovanju migracijskih tokov, pravijo v DeSUS. Po njihovem mnenju je treba okrepiti policijske enote, zdravniško službo in humanitarne ekipe, medtem ko bi južno mejo morali varovati s sodobnejšimi sredstvi. Najpomembnejša pa bi bila enotna migracijska politika EU, menijo. Ne vidijo potrebe po določanju kvot za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Morebitna menjava vodij obrambno-varnostnih služb je stvar vsakokratne vlade, ki ima za to legitimno pravico, izpostavljajo. Glede slovenskih zavez do Nata pa pravijo, da jih je treba izpolniti.

Dobra država
Ograja na meji je po njihovi oceni zaenkrat žal nujna realnost, je pa treba neustrezno rezilno žico zamenjati s panelnimi ali drugimi ograjami. Po njihovi oceni Slovenija ograjo mora obdržati dokler se globalne razmere, ki vplivajo na varnostni položaj, ne uredijo, predvsem pa je to odvisno od tega, ali bo Hrvaška sposobna zavarovati svoje meje in stopiti v schengen. EU kvotni sistem za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito se je po njihovi oceni izkazal za neustrezen. Kar se tiče vodij obrambno-varnostnih služb menijo, da je na ta mesta treba imenovati strokovne in nepolitične ljudi. Prav tako menijo, da mora Slovenija spoštovati osnovne zaveze, dane Natu. Vendar pa bi morali revidirati finančne obveze ter preveriti, ali so te res v skladu s slovenskimi interesi ter sposobnostmi. Pri vlaganju v vojsko je treba zasledovati tudi širše cilje, ki omogočajo uporabo sredstev pri morebitnih naravnih in drugih nesrečah, dodajajo.

Levica
Ograjo na meji bi nemudoma odstranili, saj gre po njihovem mnenju za nehuman, drag in okoljsko sporen ukrep. Spomnili so tudi na stroške delovanja vojaških patrulj in postavitve ograje ter na to, da se je v Kolpi utopilo že več beguncev. Zavračajo tudi kvote za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Zahtevajo zamenjavo načelnika generalštaba Alana Gederja, ker da skuša izsiliti povečanje vojaških izdatkov, operira z zavajajočimi podatki o višini plač v vojski in je izdal pretiran ukaz o vpoklicu rezervistov. Preklicali bi tudi zaveze Slovenije do Nata, saj po njihovem prepričanju dveh bataljonskih bojnih skupin ne potrebujemo in si ju tudi ne moremo privoščiti. Prioritete obrambnega resorja bi po njihovem mnenju morale biti povsem drugje, na primer v obnovi helikopterske flote, ki opravlja naloge zaščite in reševanja.

Lista Marjana Šarca
Menijo, da je Slovenija dolžna zaščititi slovensko in tudi schengensko mejo. Rezilno žico bi po njihovem mnenju morali postopno nadomestiti s panelno ograjo in obenem okrepiti število policistov in vojakov na meji. Kot glavno težavo so označili to, da EU nima skupne politike do teh vprašanj in vse prelaga samo na posamezne države. Kvotni sistem v EU se je po njihovo izkazal za nedelujočega in bi potrebovali bolj učinkovito rešitev. Zaradi stanja v organizaciji bi zamenjali direktorja Sove. Zagovarjajo idejo o novih pogajanjih z Natom, s katerimi bi zavezo oblikovanja dveh bataljonskih bojnih skupin zmanjšali na eno ter tako sprostili finančna sredstva za vzpostavitev ustrezne kibernetske obrambe, kar se jim zdi utemeljeno v luči izzivov sodobne digitalne dobe.

Naprej Slovenija
Rezilno žico bi takoj odstranili oz. jo zamenjali z normalno ograjo, da ne bo delala škode ljudem niti živalim. Nasprotujejo kvotnemu sistemu za prosilce za azil, Slovenija bi po njihovem mnenju morala vse tujce tako kot Srbi in Hrvati poslati naprej v njihove želene destinacije. Vojsko bi ukinili in vse vojaške pristojnosti predali policiji. Zavzemajo se za to, da se Slovenija proglasi za nevtralno državo, kakor je Švica. Vzporedno s tem bi morala Slovenija izstopiti iz zveze Nato, da ne bi več trošili denarja.

NSi
Ograjo na meji bi obdržali. V ospredje postavljajo vzpostavitev ustreznega nadzora meje po slovenski in schengenski zakonodaji in zagotavljanje varnosti prebivalcev ob meji. Glede kvot za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito izpostavljajo, da lahko Slovenija sprejme le toliko prosilcev, za kolikor njih zmore dostojno poskrbeti. Zavzemajo se za temeljito vsebinsko in kadrovsko reorganizacijo Sove in nadgradnjo celotnega obveščevalno-varnostnega sistema. Opozarjajo pa, da reorganizacija le delno rešuje problem in bi bilo treba tudi preučiti, kakšno obveščevalno-varnostno službo pravzaprav potrebujemo. Slovenija mora v celoti izpolniti dane zaveze do Nata, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa bi morali tudi povečati bojne zmogljivosti Slovenske vojske s težiščem na oblikovanju dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, še menijo.

Piratska stranka Slovenije
Ograjo na meji bi odstranili. Niso naklonjeni EU sistemu kvot prosilcev za mednarodno zaščito, saj so kvote po njihovem mnenju ponavadi nerealne. Zamenjali bi vodje vseh obrambno-varnostnih služb v državi, torej načelnika generalštaba Slovenske vojske, direktorja sove ter policije. Slovenija mora po njihovem prepričanju izpolniti zaveze, dane Natu, vendar predvsem z realnimi kriteriji in sredstvi, ki jih lahko pokrijemo.

SD
Zavzemajo se za to, da se ograjo na meji čim prej odstrani, v vmesnem času bi žičnato zamenjali s panelno. Vprašanje kvot za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito po njihovi oceni terja celovit razmislek o nadaljnjem ravnanju glede begunske problematike na ravni celotne EU in ne zgolj posamične članice. Glede morebitnih menjav na čelu vojske, policije in Sove menijo, da te same po sebi ne bodo odpravile morebitnih težav, s katerimi se srečujejo naštete službe. Pred tem se je treba osredotočiti na vsebinsko naravo problemov in te pričeti reševati s strokovnimi, manj političnimi potezami. Menijo, da je Slovenija kot članica Nata dolžna spoštovati dane zaveze, je pa po njihovem mnenju smiselno, da v primeru nezmožnosti izpolnjevanja teh zavez Slovenija prosi za odlog oziroma se dogovori o drugačnih pogojih.

SDS
Ohranitev ograje na meji je po njihovem prepričanju smiselna, dokler obstaja nevarnost ponovitve migrantskega toka. Razmislili bi tudi o postavitvi drugih tehničnih ovir za preprečevanje vstopa ilegalnih migrantov v Slovenijo. Spomnili so, da so nedavno tudi predlagali priporočila v zvezi z ukinitvijo kvot in preprečevanjem zlorab pravice do mednarodne zaščite ter vlado pozvali, naj ukine vse aktivnosti, povezane z uresničevanjem sistema migrantskih kvot. Pri vprašanju, ali bi zamenjali katerega od vodij obrambno-varnostnih služb, so poudarili, da vodenje teh služb ne sme postati orodje v rokah politike ter za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spomnili so tudi na stavko uslužbencev Sove. Menijo še, da bi morali povečati izdatke za vojsko, če želimo ostati del Nata.

SLS
Tehnične ovire na meji morajo ostati, vsaj dokler jih ne odstrani tudi Madžarska, menijo v SLS. Z njihovo odstranitvijo bi po prepričanju stranke pritegnili vse migracijske tokove. Varovanje meje bi še dopolnili z uporabo sodobnih tehnologij, kot so policijski in vojaški droni. Odločno nasprotujejo kvotam za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Na vprašanje, ali bi zamenjali katerega od vodij obrambno-varnostnih služb, so pojasnili, da bi zamenjali obe pristojni ministrici, ki nadzorujeta njihovo delo. Članstvo Slovenije v Natu je po njihovem prepričanju pomembno in moramo izpolnjevati dane zaveze. Dodaten delež sredstev BDP bi razdelili med gasilce in Slovensko vojsko, spremenili dejavnosti zaščite in reševanja, gasilce pa vključili v sistem obrambe in zaščite.

SMC
V stranki na vprašanji, ali je treba odstraniti ograjo na meji ter ali bi določili kvoto za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, niso odgovorili. Vodij obrambno-varnostnih služb ne bi menjali. Izpostavili so namreč, da so bili vsi ti na svoje funkcije imenovani na podlagi oz. ob upoštevanju njihovih strokovnih kompetenc, izkušenj in znanj. Svoje delo pa vsi opravljajo strokovno. Kar se tiče članstva v Natu, so spomnili, da ga je na referendumu podprla večina volivcev ter da to članstvo prinaša nižje stroške financiranja nacionalne obrambe. Poudarili so, da sredstva za obrambne investicije države niso sredstva "za Nato", temveč za Slovensko vojsko, torej primarno za potrebe nacionalne obrambe. Slovenska vojska pa nujno potrebuje zagon investicijskega ciklusa.

SNS
V SNS bi ograjo na meji nadomestili z vojsko. Nasprotujejo tudi kvotam za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Zamenjali bi vodje tako vojske kot policije in Sove. Menijo tudi, da je treba spremeniti zaveze Slovenije do Nata.

Solidarnost
Po mnenju stranke je treba ograjo na meji odstraniti, predvsem pa bi morali prenehati z destabilizacijo Bližnjega Vzhoda, s čemer bi obrnili trende varovanja okolja, saj je to glavni razlog migracij, ki jih nobena ograja ne more ustaviti. Menijo tudi, da je na ravni Evrope potreben dogovor glede migrantskih kvot, ki naj upošteva relativno blaginjo države in njene potrebe po delovni sili. Trenutno ne vidijo potrebe po zamenjavah v vrhu obrambno-varnostnih služb. Zavez, ki jih je Slovenija dala Natu, pa po njihovem mnenju ni treba izpolniti, temveč bi morala Slovenija vojsko vrniti k njeni ustavni funkciji: obrambi države ter zaščiti miru in nenasilja.

Stranka slovenskega naroda
Mejo s Hrvaško, pa tudi Italijo je po njihovem mnenju treba dodatno zaščititi pred množičnimi nezakonitimi migracijami. Predlagajo poglobitev in širitev mejnih rek, dodajanje novih kanalov, bajerjev in manjših umetnih jezer v povezavi z namakalnim sistemom. Zagovarjajo nadomestitev ograje z naravnimi preprekami, kjer je to mogoče. Nasprotujejo sistemu migrantskih kvot in poudarjajo, da ima prosilec za azil pravico zahtevati zaščito v prvi varni državi. Ocenjujejo, da Slovenija od 1991 še ni imela verodostojnih in kompetentnih oseb na vodilnih mestih varnostnih organov, kar da bo treba spremeniti. Ne nasprotujejo članstvu v Natu, ki mu po njihovem mnenju Slovenija lahko prispeva svoje zmogljivosti, tudi dve srednji bataljonski skupini, sicer primarno namenjeni za obrambo domovine.

Stranka Alenke Bratušek
Bodečo žico na meji je po njihovem mnenju treba odstraniti. Kar se tiče kvot za sprejem prosilcev za azil so izpostavili, da so te že določene, a se sistema ne držijo vse države EU. Edina prava pot za Evropo je tako po njihovem prepričanju skupna rešitev tega varnostnega problema. Na vprašanje, ali bi zamenjali katerega od vodij obrambno-varnostnih služb, so navedli, da je treba zagotoviti, da vse te službe in organi delujejo dobro. Menijo tudi, da smo varnejši, če smo v Natu, kot če ne bi bili, poleg tega pa je za državo biti članica ceneje, saj bi sicer sami morali zagotoviti sredstva za bistveno številčnejšo in močnejšo vojsko.

Za zdravo družbo
Zavzemajo se za takojšno odstranitev ograje na meji. Kvot za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ne bi določili. O morebitnih menjavah katerega od vodij obrambno-varnostnih služb bi se pogovarjali šele po volitvah. Glede vprašanja slovenskega članstva v Natu in zavez države, ki jih članstvo prinaša, pa so prepričani, da je treba nadaljevati z zagotavljanjem tesnejšega sodelovanja na področju varnosti in obrambe Evropske unije. Slovenija je dolžna izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz polnopravnega članstva v organizaciji, še dodajajo.

ZL in Sloga
Ograjo na meji bi takoj odstranili, saj jo ocenjujejo kot sramoto, ki si jo je naredila država. Na vprašanje, ali bi zamenjali katerega od vodij obrambno-varnostnih služb, pravijo, da bi raje zamenjali vrhovnega poveljnika obrambnih sil, ki da ne zna opravljati svoje funkcije. V ZL menijo, da bi morala Slovenija preklicati svoje zaveze, dane Natu, saj da Slovenija ni ogrožena. Naša država bi morala oznaniti nevtralnost, ukiniti vojsko ali vsaj zelo zmanjšati stroške za obrambo, dodajajo. V Slogi nasprotno menijo, naj Slovenija ostane članica Nata, bi pa morali voditi odločno in dosledno zunanjo varnostno politiko in se zanjo zavzemati tudi znotraj Nata, pri čemer bi morali izhajati tudi iz svojih zmožnosti.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Gibanje Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, Kangler & Primc - Združena desnica, GibanjeSkupajNaprej, ReSET, Socialistična partija Slovenije in Lista novinarja Bojana Požarja na vprašanja niso odgovorile.