Protibegunska retorika v kampanji spodbudila shod množice proti politiki sovraštva
Tudi v zadnjem tednu kampanje je stranke delilo vprašanje migrantov, ki prihajajo v in preko Slovenije, pri čemer nekatere zagovarjajo predvsem ohranitev slovenstva in nastopajo s protibegunsko retoriko. Odzivi na protibegunsko retoriko so vrh dosegli na četrtkovem shodu proti politiki sovraštva na ljubljanskem Trgu republike, ki ga je organizirala civilnodružbena koalicija Brez strahu. Organizatorji so sicer poudarili, da shod ni uperjen proti posameznim političnim strankam in da politične stranke pri njegovih organizaciji tudi ne sodelujejo, ampak da gre za široko, neformalno in odprto koalicijo posameznikov in civilnodružbenih iniciativ, "ki ne pristajajo na nadaljevanje in krepitev politike sovraštva".
Na shodu je več predstavnikov nevladnih organizacij in aktivistov zbrane nagovorilo proti različnim oblikam diskriminacije, nekateri so izrazili tudi nasprotovanje žici na meji in deportacijam, zbrane pa je v slovenščini nagovoril tudi sirski begunec Ahmad Šami. Na transparentih je bilo med drugim videti opozorila, da sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem.
Iz stranke SDS, ki v kampanji med drugim opozarja, da država troši (pre)veliko sredstev za migrante na račun državljanov, so že pred shodom sporočili, da ne obsojajo shoda niti mu ne nasprotujejo. So pa dodali, da želijo posamezniki in skupine ob naraščajočih varnostnih težavah vsiliti svoj pogled na prihodnost kot edini mogoč in pravilen.
Predvolilna razprava tudi o domnevno spornem financiranju strank iz tujine
V zadnjem delu kampanje se je odprlo vprašanje financiranja strank, očitki pa so najbolj leteli na SDS, ki da naj bi prek obvodov financirala kampanjo z denarjem z Madžarske. Denar od posameznikov in podjetij z Madžarske naj bi posredno prihajal v medije, povezane s SDS, Demokracijo in Nova24TV.
V SDS so zanikali, da se madžarski denar neposredno troši za predvolilno kampanjo stranke. Zanikali so tudi očitke, da Nova24TV in Demokracija pomagata financirati kampanjo SDS s plačevanjem oglasov stranke. Predsednik SDS Janez Janša sicer pri tem ni zanikal sofinanciranja podjetij, ki so tako ali drugače povezana s stranko, z madžarskim kapitalom. Dejal je, da je to "kapljica v morje, če pogledamo, koliko tujega kapitala je investirano v slovenskih medijih".
Med Janšo in nekaterimi drugi prvaki strank, predvsem predsednikoma SMC in LMŠ Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem, se je zaradi financiranja strank in njihovih kampanj zaiskrilo tudi na četrtkovem soočenju na Televiziji Slovenija. Predsedniki strank so se večinoma strinjali s Šarčevim predlogom parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi to pregledala. Šarcu se zdi financiranje iz tujine zaskrbljujoče, saj se sprašuje, kako je lahko taka stranka in država, ki jo vodi, suverena. Cerar pa je Janši očital sporni kredit, ki ga je stranka najela od državljanke BiH Dijane Đuđić, in se čudil, da hoče voditi vlado, pa še v svoji hiši ne naredi reda.
Janša pa je odvrnil, da bo preiskovalno komisijo, če je ne bo predlagal Šarec, predlagala SDS. Kot je dejal, bo komisija pregledala tudi financiranje Šarčeve stranke, ki naj bi dobivala denar državnih podjetij, in to, "kako je frizer od Cerarja dobil 1,5 milijona evrov kredita od državne banke po tem, ko ga je država dokapitalizirala". Tako Šarec kot Cerar sta očitke zanikala.
Vodja evropskega zavezništva liberalcev (Alde) v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je v izjavi na spletnih straneh Aldeja izrazil zaskrbljenost nad navedbami, da se volilna kampanja slovenske stranke SDS napaja s kapitalom oseb, ki so povezane z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Po mnenju Verhofstadt poskuša Orban v Sloveniji uvesti svoj antiliberalni model, kar da spodkopava vladavino prava v Evropi.
Na drugi strani je pred nedeljskimi volitvami v državni zbor predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul podprl SDS, NSi in SLS. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, "Slovenija potrebuje vizijo in izkušnje, ki jo lahko imajo samo stranke, ki so članice EPP".
Pod okriljem EPP so vse tri stranke sredi tedna na skupnem zboru v Ljubljani sporočile, da gredo na volitvah na zmago. Predsedniki strank so poudarili potrebo po nujnih reformah, predsednika SDS in SLS, Janša in Marko Zidanšek, pa tudi nujnost omejitev migracij. Omenjene stranke so podprli tudi v vodstvih strank Glas za otroke in družine ter Nova ljudska stranka, ki na volitvah kandidirata s skupno listo Združena desnica.
Ankete še ne morejo z gotovostjo napovedati zmagovalca, napovedi koalicij nekonkretne
Mediji te dni ugibajo o morebitni bodoči koaliciji, a ugibanja so velika, saj ankete kažejo veliko število neopredeljenih volivcev.
V predvolilnih soočenjih je sicer več predsednikov strank ponovilo, da v koalicijo pod vodstvom SDS niso pripravljeni vstopiti. Predsednik LMŠ Marjan Šarec pa je po razkritju, da se je sestajal s predsednikom SDS Janezom Janšo, kar je sprva tajil, na družbenem omrežju Facebook navedel, da se je od svojega vstopa v državno politiko sestajal s številnimi politiki, tudi z Janšo, in da je slednji zlorabil njegovo zaupanje. Ob tem je potrdil svojo odločitev, da ne bo v koaliciji s SDS.
Javnomnenjske raziskave, objavljene v zadnjih dneh, sicer kažejo, da SDS ohranja vodilno vlogo med političnimi strankami. Podpora opredeljenih volivcev se giblje od 22,9 odstotka (Inštitut Mediana za Delo) do 26,5 odstotka (Agencija Parsifal za Novo24TV). Volilna napoved Valicona ter Ninamedie za Večer in Dnevnik kaže padec podpore LMŠ, ki se je tokrat znašla na tretjem mestu, prehitela pa jo je SD. Po raziskavi, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija in POP TV izvedla Mediana, pa se je na tretje mesto za SDS in LMŠ prebila Levica pred SD.
V parlament bi se po ugotovitvah Ninamedie uvrstile še SMC, Levica, DeSUS in NSi, po volilni napovedi Nove24TV pa LMŠ, NSi, SMC, SD, DeSUS, Levica, SNS in SLS.
Med tistimi, ki so v anketi Ninamedie napovedali udeležbo na volitvah, pa jih 46,7 odstotka ne ve ali ne želi razkriti izbire, v anketi za Novo24TV pa še 20,9 odstotka ne ve, katero stranko bodo volili. Tudi Delova anketa kaže na visok odstotek neopredeljenih. Od tistih, ki se nameravajo udeležiti volitev, jih je še 19,5 odstotka neopredeljenih.
Po mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon se bodo volitve na nek način odločale v soboto na piknikih, družinskih srečanjih in družbenih omrežjih, torej povsod, kjer se bodo ljudje družili in pogovarjali. Najbolj verjetna presenečenja so tako povezana z mobilizacijo v zadnjih dneh in na dan volitev. Presenečenja so možna tako pri strankah z vrha kot pri strankah, ki se gibljejo na robu parlamenta.