Parlamentarne volitve 2018

Volilni tedenski pregled - 1. teden

Prvi teden volilne kampanje je minil v znamenju predstavitev kandidatov in prvih soočenj predstavnikov kandidatnih list. Dodatno pa so ga popestrili zapleti pri potrjevanju kandidatur.

Začetek volilne tekme zaznamovali zapleti pri potrjevanju kandidatur

Tokratne državnozborske volitve so prinesle kar nekaj zapletov pri vlaganju in potrjevanju kandidatnih list. Te je skupaj vložilo 25 strank oziroma list, od tega jih je 22 želelo kandidirati v vseh osmih volilnih enotah. A se je pri nekaterih zapletlo, ker niso zadostili zakonskim zahtevam o spolnih kvotah. Tako so kandidature liste Kangler & Primc - Združena desnica zavrnili v volilnih enotah Kranj in Novo mesto, saj na listi niso imeli dovolj ženskih kandidatk. Koalicijo Združena levica in Sloga je doletela enaka usoda v volilni enoti Celje, le da je ta lista vsebovala premalo moških kandidatov. Obe listi sta pritožili na vrhovno sodišče, ki pa ju je zavrnilo, zato bosta pravico iskali še na ustavnem sodišču.

Za zaplet je poskrbela tudi ena od poslanskih kandidatk, Milena Babič, ker je kandidirala tako za SD kot za stranko Andrej Čuš in Zeleni Slovenije. Državna volilna komisija je nato Babičevo črtala s seznama kandidatov Zelenih, s čimer tudi ta lista v volilni enoti Ljubljana Center ni več izpolnjevala zakonskih zahtev glede zastopanosti spolov in je bila zavrnjena. Tudi Čuševa stranka je vložila pritožbo na vrhovno sodišče in to je odločilo, da lista, sicer brez Babičeve, na volitvah lahko nastopi.

Še bolj nenavaden je bil zaplet pri kandidatni listi Stranke slovenskega naroda, ki je za poslanca v volilni enoti Postojna predlagala že pokojnega kandidata. Volilna komisija je listo delno zavrnila, poleg tega pa vložila tudi predlog kazenske ovadbe.

Volilna kampanja čas za predstavitev kandidatov in predvolilna zavezništva

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami je 4. maja uradno stekla volilna kampanja, stranke in kandidatne liste pa so začele še intenzivneje nagovarjati volivce. V minulem tednu so to počele predvsem s predstavitvami svojih kandidatov po državi oziroma po posameznih volilnih enotah in okrajih.

Celotno kandidatno listo so denimo v torek predstavili v SMC, med kandidati pa so poleg njenega predsednika Mira Cerarja še nekateri aktualni poslanci in tudi precej novih obrazov. Cerar je na konvenciji poudaril, da vladavina prava ostaja hrbtenica in obraz stranke.

SDS pa je v petek zvečer pripravila osrednjo volilno konvencijo, na kateri sta poleg predsednika stranke Janeza Janše zbrane nagovorila tudi madžarski premier Viktor Orban in vodja poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu Manfred Weber. Janša je poudaril, da je temeljna prioriteta SDS blaginja državljanov.

Nekatere stranke pa v času kampanje sklepajo predvolilna zavezništva. Tako sta prvaka strank PS Zoran Janković, čigar stranka na volitvah sicer ne kandidira, in DeSUS Karl Erjavec v sredo podpisala sporazum o t. i. levem bloku. Glavna točka sporazuma je obveza, da nje bodo šli v koalicijo s SDS. K podpisu sporazuma sta pozvala tudi ostale stranke z leve strani političnega prostora, a pretiranega navdušenja med njimi bilo zaznati.

Volilno soočenje obudilo arbitražno afero

Po prvem velikem televizijskem soočenju kandidatov za državnozborske volitve na Televiziji Slovenija, na katerem je predsednik NSi Matej Tonin prvaku DeSUS Karlu Erjavcu očital, da je pri arbitraži delal v korist Hrvaške, so mediji razkrili nekatere dokumente, ki po mnenju Tonina "kažejo, da je bila arbitraža sabotirana".

Kot je povedal na sredini novinarski konferenci v Ljubljani, je iz dokumentov jasno razvidno, da je slovenska stran vedela, da Hrvati prisluškujejo. "In prav neverjetno je, da se je v te prisluhe ujela vodja projektne skupine Simona Drenik, ki je natančno vedela, da nam Hrvati lahko prisluškujejo," je o prisluškovanju Drenikovi in slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu dejal Tonin.

Prepričan je, da Drenikova tega ni naredila namenoma, ampak je to naredila zato, ker je imela zagotovila pristojnih na zunanjem ministrstvu, da je uporaba telefonskega aparata, ki ga je uporabljala v komunikaciji, varna. Menil je, da bi moral zaradi "propadle arbitraže" Erjavec objektivno in subjektivno odgovarjati in odstopiti. Napovedal je tudi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o arbitraži v prihodnjem mandatu.

Erjavec je obtožbe večkrat zanikal. Kot je dejal, je govoril tudi z direktorjem Sove, ki mu je dejal, da v magnetogramu ni nič takšnega, kar bi kazalo na to, da bi zunanje ministrstvo ali on kot minister storil kaj narobe. Napovedal je, da bo Tonina sodno preganjal, če bo nadaljeval s tovrstnimi obtožbami.

Nacionalni preiskovalni urad v preiskavi arbitražne afere sicer ni podal nobene kazenske ovadbe proti konkretnim vpletenim osebam, so pa podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Predkazenski postopek še vedno poteka, so pojasnili tudi za STA.

Zapleti s kandidaturami dvignili javnomnenjsko podporo

V Valiconovi raziskavi Politikon, opravljeni po 7. maju, so v primerjavi z raziskavo, opravljeno v dneh pred tem, izmerili nekoliko višjo podporo tistim strankam, ki so izgubile kandidatno listo v kateri od volilnih enot.

"Slovenski volivec je znan po tem, da se rad postavi na stran žrtve," je za STA dejal Andraž Zorko iz Valicona. Ob tem je omenil, da se nekateri tudi zavedajo, da so stranke naredile napako, pa "simpatizirajo z njimi, ker so zdaj na nek način v podrejenem položaju".

Pomenljiva razlika med obema raziskavama je po Zorkovih besedah tudi pri seštevku podpore parlamentarnim strankam in Listi Marjana Šarca (LMŠ). Medtem ko je zunajparlamentarnim strankam skupna podpora narasla z 18,5 na 21 odstotkov, je parlamentarnim strankam in LMŠ seštevek podpore padel s 65,2 na 58,5 odstotka.

Slednje Zorko pripisuje nastopom na soočenjih (prvo raziskavo so opravili pred prvim soočenjem na nacionalni televiziji, drugo pa po njem). "Mislim, da so te stranke nastopale preveč medlo," je ocenil. Po njegovih besedah se zdi, kot da so vsi ubrali taktiko Marjana Šarca: "Manj kot je govoril, bolj je bil priljubljen".

Kot ugotavlja Zorko, v začetku kampanje ni bilo nobenih izrazitih izpostavljanj oziroma odkritih neposrednih konfliktov, razen spopada med predsednikoma NSi in DeSUS, Matejem Toninom in Karlom Erjavcem.

Po Valiconovi raziskavi sicer trem strankam, ki so z več kot desetodstotno podporo v vrhu (SDS, LMŠ, SD), in trem, ki jim za vstop v parlament ni treba skrbeti (SMC, NSi, Levica), z več kot dvoodstotno podporo sledijo DeSUS, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Združena levica in Sloga, SNS in Stranka Alenke Bratušek. Med njimi bi se trenutno v državni zbor uvrstila le stranka DeSUS, a tudi druge so po raziskavi zelo blizu roba. Tudi druge javnomnenjske ankete kažejo na zmago SDS, ki je v zadnjem tednu precej povedla pred LMŠ in SD.

Združena desnica, Piratska stranka Slovenije, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja in Dobra država pa so s podporo med 1,3 in dvema odstotkoma "malo bolj oddaljene od roba za vstop v parlament, a je ta po našem mnenju še vedno dosegljiv", so zapisali ob raziskavi v Valiconu.

Do konca kampanje se po Zorkovih navedbah lahko še veliko spremeni, saj je podpora vsem strankam izrazito nestabilna. Izjema je SDS, a so po njegovih besedah pretekle volitve pokazale, da se do konca lahko še marsikaj spremeni.