STA soočenje: Stranke v podporo čistega okolja in lokalne pridelave hrane

V zadnjem nekaj več kot letu dni je slovensko javnost pretreslo več okoljskih nesreč, najbolj požar v vrhniški družbi za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis. To je ponovno izpostavilo dilemo, kako uravnati potrebe varovanja okolja in gospodarstva. Država se je odločila tudi za poostren inšpekcijski nadzor nad imetniki okoljevarstvenih dovoljenj v državi. Ta se bo začel septembra in bo trajal dve leti.

Večina strank izpostavlja skrb za čisto zemljo, zrak in vodo, na vprašanje, na katero stran bi se postavili v primeru trka interesov varovanja okolja in gospodarstva, pa jih večina odgovarja, da okolja. Nekatere medtem opozarjajo, da gre za umetno dilemo, saj je mogoče s pametno politiko vzpostaviti sozvočje obeh.

Med okoljskimi izzivi za prihodnjo vladajočo politiko gre omeniti še sanacijo degradiranih območij, uresničitev načrtov za izboljšanje kakovosti zraka na območjih z visokimi koncentracijami trdnih delcev, nadaljnje sistemsko urejanje problematike odpadkov in izvajanje protipoplavnih ukrepov, nasploh pa je okoljska zakonodaja na ravni EU zelo obsežna in Slovenija ima kljub okrepljenim prizadevanjem za prenos evropskih pravil v nacionalno zakonodajo odprtih še nekaj front.

Stranke med okoljskimi načrti omenjajo tudi prizadevanje za zmanjšanje okoljskega odtisa in prehod na obnovljive vire energije, a politiki na tem področju sodeč po tem, koliko je različnih interesov in kako dolgo je nastajal predlog energetskega koncepta, ki pa ga na koncu DZ niti ni sprejel, gotovo ne bo lahko.

Na področju kmetijstva je medtem sodeč po odgovorih strank pričakovati podpore družinskim kmetijam in mladim kmetom, vzpostavljanje spodbudnega okolja za domačo pridelavo hrane in povečano samooskrbo, zaščito kakovostnih kmetijskih zemljišč pred industrializacijo in urbanizacijo, spremembe pri javnih naročilih za večjo uporabo lokalnih živil v šolah in drugih javnih zavodih, spodbujanje ustanavljanja zadrug itd.

Ena od pomembnih nalog bo tudi doseči čim boljši izplen pri pogajanjih na ravni EU o prihodnjem večletnem proračunu unije in spremembah pri skupni kmetijski politiki. Ključni cilj Slovenije je, da v okviru pričakovanega zmanjšanja sredstev za kmetijsko politiko čim bolj omeji reze v financiranje razvoja podeželja, ki je za Slovenijo enako, če ne še bolj pomembno kot neposredna plačila kmetom. Priložnost pa prinaša dejstvo, da naj bi s spremembo izvedbenega modela skupne kmetijske politike članice države dobile več pristojnosti pri njeni izvedbi na nacionalni ravni.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:

1. Kateri bodo vaši trije glavni ukrepi na področju okolja?
2. Na katero stran bi se postavili v primeru trka interesov varovanja okolja in gospodarstva?
3. Naštejte tri glavne ukrepe na področju krepitve samooskrbe s hrano in povečanja ekološke pridelave.

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Zavzemajo se za prevetritev okoljevarstvenih dovoljenj, sanacijo divjih odlagališč, izboljšanje kakovosti zraka ter ohranjanje kvalitetne pitne vode. Postavili bi se na stran varovanja okolja. Predlagajo subvencije za pridelavo ekološke hrane, oživitev podeželja in družinskih kmetij ter povezovanje pridelovalcev in njihov skupni nastop na trgu.

DeSUS
So za reorganizacijo ministrstva za okolje, prevetritev okoljskih dovoljenj ter spodbude za zbiranje odpadkov. Postavili bi se na stran varovanja okolja. Zavzemajo se za spodbudo mikrokmetijam, sopridelavo različnih kultur, spodbude za mlade kmete ter spodbude za ekološko pridelavo.

Dobra država
Predlagajo pripravo dolgoročne nacionalne strategije za področje podnebnih sprememb, nacionalne strategije za izboljšanje kakovosti zraka Slovenije ter prevetritev normativne ureditve na področju okolja. Menijo, da je treba graditi gospodarstvo, ki temelji na trajnostnih elementih razvoja. So za redistribucijo sredstev za kmetijstvo ter zakonsko regulativo, ki spodbuja porabo domače in ekološke hrane.

Levica
Poleg ukinjanja okolju škodljivih subvencij, uvajanja dodatnih dajatev za okoljsko problematične prakse in dviga okoljskih in prostorskih standardov zagovarjajo opuščanje rabe premoga za pridobivanje električne energije, uporabo obnovljivih virov energije ter prepoved prodaje plastičnih vrečk. Z reorganizacijo finančnih spodbud bi povečali rastlinsko in ekološko pridelavo hrane.

Lista Marjana Šarca
Zavzemajo se za resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja, prehod v nizkoogljično družbo, izboljšanje snovne in energetske učinkovitosti, izpolnjevanje zavez Pariškega podnebnega sporazuma. Postavili bi se na stran varovanja okolja. Za večjo samooskrbo predlagajo ukrepe na področju odkupnih cen, promocije lokalne hrane, poenostavitev pravil prodaje izdelkov in spodbujanje povezovanja kmetij v zadruge.

Naprej Slovenija
Zavzemajo se za zaprtje Teš 6, subvencije za nakup električnih avtomobilov in brezplačno zdravo pitno vodo. Usmerili bi se na stran zagotavljanja okolju prijazne industrije. Zagotovili bi sredstva za ohranitev majhnih kmetij, povezanih v zadrugo.

NSi
So za prenovo energetskega koncepta in investicije v proizvodne kapacitete električne energije. Spodbujali bodo prehod v nizkoogljično gospodarstvo, posebno pozornost pa namenili preprečevanju ekoloških nesreč. Varovanje okolja ima po njihovem mnenju absolutno prednost. Podpirajo pobudo, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja, so za gradnjo namakalnih sistemov ter revitalizacijo domačih sort.

Piratska stranka Slovenije
Podpirajo razvoj tehnologij, ki pomagajo pri odpravi problematike (npr. bakterij, ki jedo plastiko, novih načinov pridobivanja energije in podobno). S sodobnimi tehnologijami je po njihovem mnenju mogoče omogočiti razvoj in obenem zavarovati naravo in okolje. Po njihovem mnenju je ključna težava slovenske živilske industrije porušeno razmerje moči med pridelovalci, predelovalci ter trgovci. Zavzemajo se za ozaveščanje in izboljšanje sistemov sledljivosti živil potrošnikov.

SD
Med konkretnimi ukrepi za zdravo okolje izpostavljajo aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju poplav, in prepoved uporabe plastičnih vrečk. Ne bi sofinancirali investicij, ki povečujejo tveganja za kakovost pitne vode. So za uravnotežen razvoj, ki upošteva ekonomski, okoljski in socialni vidik. Zavzemajo se za usmeritev investicij na degradirana zemljišča, podporo ekološkim kmetijam in prilagoditev na podnebne spremembe.

SDS
Menijo, da je treba z okrepitvijo nadzora nad emisijami varovati vodovarstvena območja, zemljiške površine in zrak ter zaščititi kmetijska zemljišča in gozdne površine. Menijo, da lahko vsako stvar rešimo tako v dobro okolja kot v dobro gospodarstva. Zavzemajo se za načelo dela družinske kmetije in ne zgolj velikih industrijskih kmetijskih obratov, z nadgradnjo zakonodaje pa bi lahko pripomogli k dvigu proizvodnje ekološke pridelane hrane.

SLS
Menijo, da je treba več pozornosti nameniti prilagajanju in ne zgolj odpravljanju škode po povzročenih dogodkih. So za regionalno skladen policentrični razvoj, ki zahteva manj dnevnih migracij in zmanjšuje pritiske na okolje. Zagovarjajo zeleno davčno reformo predvsem z zmanjšanjem trošarin za energijsko učinkovitost ter večje vključevanje eksternih stroškov prometa. Predlagajo organiziranje kmetov, spodbujanje razvoja družinskih kmetij ter preprečevanje pozidave najboljših kmetijskih zemljišč.

SMC
Zavzemajo se za večji nadzor na potencialnimi in dejanskimi onesnaževalci ter prehod v krožno gospodarstvo. Povečali bi število okoljskih inšpektorjev, krepili okoljske nevladne organizacije ter pripravili ukrepe za sanacijo degradiranih območij. Podpirajo uvajanje novih tehnologij v kmetijstvu za učinkovitejše delovanje v bolj nepredvidljivih podnebnih okoliščinah.

SNS
So za prepoved gensko spremenjenih organizmov ter ustanovitev genske in semenske banke na širšem območju. Uvedli bi razširjene raziskave na področju ekologije. Do trka med interesi varovanja okolja in gospodarstva po njihovem mnenju ne sme priti, če je vlada trezna in uravnotežena. Uredili bo zakonodajo na področju davkov in kmetijstva, so za subvencije malim kmetom in poenostavitev pri pridobivanju subvencij.

Solidarnost
So za dosledno uveljavitev zakona o vodah, dosledno uvedbo učinkovitejše rabe in razpršene proizvodnje energije ter za ukrepe trajnostne mobilnosti. Interese gospodarstva bi ovrednotili z vsemi dejanskimi stroški onesnaževanja. Predlagajo obvezno ekološko kmetovanje na vseh vodovarstvenih območjih in obvodnih pasovih, zavračanje hrane, ki vsebuje ostanke v Sloveniji prepovedanih fitofarmacevtskih sredstev, ter ciljno čiščenje zaraslih površin.

Stranka slovenskega naroda
Predlagajo celotno elektrifikacijo železnic ter različne cestninske cenovne razrede za električna, plinska in bencinska vozila. So za takojšnjo prepoved premoga in plinskega olja za ogrevanje ter jasnejšo in strožjo okoljsko zakonodajo. Predlagajo združevanje parcel za kmetijsko predelavo ter občutno zmanjšanje birokracije. Uvedli bi različne davčne stopnje za ekološko in neekološko pridelane kmetijske proizvode.

Stranka Alenke Bratušek
Pripravili bodo energetski koncept, ki bo Slovenijo naredil energetsko bolj neodvisno, energija pa bo v večji meri temeljila na obnovljivih virih. Spodbujali bodo ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ljudi bi ozaveščali, zakaj je pomembno, da je hrana pridelana na zdrav način. V javnih naročilih bi prednost dali lokalno pridelani hrani. Spodbujali bodo raziskave na področju gojenja rastlin, ki bodo odpornejše in ne bodo človeku škodljive.

Za zdravo družbo
So za ničelno toleranco do davkoplačevalske podpore netrajnostnim investicijam, so za celostno strategijo ravnanja z odpadki, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja v primeru naravnih nesreč. Za povečanje ekološke pridelave je treba po njihovem mnenju drugače urediti subvencioniranje certificiranja in povišati subvencije za ekološke kmete. Postopno bi zmanjševali rejo živali in povečevali proizvodnjo zelenjave in jagodičevja.

ZL in Sloga
Predlagajo sistemsko vpeljevanje celovitih sistemov načina ravnanja z odpadki, prepoved uporabe plastičnih vrečk, okrepitev inšpekcijskega nadzora in elektrifikacijo prometa. Gospodarstvo je po njihovem mnenju glavni onesnaževalec in mora spoštovati okoljske standarde, ki jih določa država. So za znižanje DDV na ekološko pridelavo, subvencioniranje pridelave ter davčne olajšave za ekološke kmetije.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke oziroma liste Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, GibanjeSkupajNaprej, Kangler&Primc - Združena desnica, Lista novinarja Bojana Požarja, ReSET in Socialistična partija Slovenije na vprašanja niso odgovorile.