Parlamentarne volitve 2018

STA soočenje: Več strank za povečanje avtoritete učiteljev in več sredstev za znanost

Aleš Kocjan

Na področju izobraževanja in znanosti več strank v svojih programih poudarja potrebo po povečanju avtoritete učiteljev ter boljšem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom. Večina se jih tudi zavzema za povišanje sredstev za znanost. Pomembne razlike med njimi so v pogledih na financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah.

Programi aktualnih parlamentarnih in strank, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo vstop v parlament, so si v nekaterih delih na področju izobraževanja, znanosti in športa precej podobni, v nekaterih delih pa se kažejo posamezne posebnosti.

V SDS na primer napovedujejo uvedbo sprejemnega izpita na univerzi, pri čemer bi bila matura le del meril za vpis, ostali del pa bi določili visokošolski zavodi sami. V SD napovedujejo boj proti fiktivnim vpisom na univerze, v SMC pa dajejo velik poudarek digitalnemu izobraževanju, ki ga sicer (v manjši meri) izpostavlja veliko strank. V NSi napovedujejo spremembo v načinu financiranja visokega šolstva, in sicer na način, da bi študentje, ki študija ne bodo končali v roku, državi vrnili stroške.

Več strank v svojih programih izpostavlja potrebo po povečanju avtonomije učiteljev in zagotovitvi boljše povezanosti med izobraževanjem in gospodarstvom. SDS in NSi bi slednje zagotovili z uvedbo dualnega sistema v srednješolsko, SDS pa tudi v visokošolko izobraževanje, SMC in SD pa z nadaljnjim razvijanjem vajeništva v srednjem šolstvu. V Listi Marjana Šarca (LMŠ) menijo, da je treba kadrovske štipendije narediti privlačnejše.

Medtem ko v SDS in NSi poleg razvoja javnega šolstva podpirajo tudi razvoj zasebnega šolstva, kot dobrodošlo dopolnilo javnemu, v DeSUS in Levici slednjemu ostro nasprotujejo. V obeh zato napovedujejo boj proti podeljevanju koncesij zasebnim univerzam, ki izvajajo enake programe kot javne univerze. V Levici dodatno napovedujejo tudi spremembo ustave, s katero bi ločili javno in zasebno osnovno šolstvo. V stranki Alenke Bratušek brezpogojno zagovarjajo javno šolstvo, v SMC pravijo, da je treba jasno razmejiti med javnim in zasebnim izobraževanjem, v SD in LMŠ pa navajajo le, da so za javno šolstvo.

Na področju osnovnih šol v SDS in Levici napovedujejo zmanjšanje finančnih obremenitev za starše na način, da bi država zagotovila brezplačne delovne zvezke in učbenike za vse, v Levici dodatno napovedujejo zagotovitev pomoči osebnega asistenta vsem otrokom s posebnimi potrebami, v SD pa uvajanje oddelkov za delo z otroki s posebnim tipom posebnih potreb, npr. avtizmom.

V SLS zagovarjajo ukinitev domačih nalog, Pirati pa uvedbo delovnih viz za visoko izobražene posameznike iz tujine.

Večina strank podpira povečanje sredstev za znanost in raziskave, povečanje sredstev za celotno izobraževanje pa izrecno navajajo le v SD in Levici. V SD pri tem dodajajo tudi konkretno zavezo, da bodo delež sredstev za izobraževanje dvignili na raven pred gospodarsko in finančno krizo.

Precej pozornosti programi več strank namenjajo vrtcem. V SDS napovedujejo, da bodo vzpodbujali ustanavljanje vrtcev ob podjetjih, v katere bodo lahko otroke prednostno vključili zaposleni, v NSi pa napovedujejo uvedbo učenja tujega jezika v predšolskem programu. V SMC so za brezplačen vrtec za vse otroke eno leto pred začetkom šolanja.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:
1. Ali zagovarjate zvišanje proračunskih sredstev za znanost že v naslednjem letu - če da, na koliko odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP)?
2. Naštejte tri ukrepe za zaustavitev bega možganov.
3. V kolikšnem odstotku naj bo financirano izvajanje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah?

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Zavzemajo si za povečanje sredstev za znanost na raven iz leta 2013, to je na 2,58 odstotka BDP. Med ukrepi, s katerimi bi preprečili beg možganov navajajo davčne počitnice za mlade, povečanje sredstev za gradnjo najemniških in neprofitnih stanovanj ter zmanjševanje prekarnih oblik zaposlitev. Glede financiranja javnih programov v zasebnih šolah menijo, da jih je treba financirati v višini vsaj 80 odstotkov.

DeSUS
Zagovarjajo rast sredstev tako za znanost kot za kulturo, pri čemer konkretnih številk ne navajajo. Pravijo le, naj nam bodo pri tem zgled najbolj razvite ter po velikosti in razvojnih usmeritvah primerljive skandinavske in države Beneluksa. Sredstva za znanost naj se povišujejo postopno in ob sočasnem zniževanju deleža za odplačevanje tujih posojil. Beg možganov bi preprečevali s spodbudami za mlade znanstvenike, strokovnjake z različnih področij, spodbudami mladim podjetnikom in s spremembami klime v družbi in politiki. Zavzemajo se za financiranje le tistih programov v zasebnih šolah, ki so enaki ali enakovredni programom v javnih šolah, obseg pa je stvar dogovora v družbi, menijo.

Dobra država
Podpirajo zvišanje proračunskih sredstev za znanost že v naslednjem letu, a mora biti to narejeno ob ustreznem nadzoru porabe denarja. Poleg tega mora iti denar dejansko v znanost in ne v različne "organizacijske ponikalnice brez učinkov". Kot tri ukrepe za preprečevanja bega možganov navajajo spodbudno okolje za osebno rast, ustrezno plačilo in primerno kakovost življenja. So za to, da so javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirani v polni meri, a ob ustreznem nadzoru, da bodo tudi ustrezno izvajani.

Levica
Zagovarjajo zvišanje proračunskih sredstev za znanost že v naslednjem letu. Napovedujejo, da bodo javna sredstva za raziskave in razvoj do leta 2020 povečali na 0,75 odstotka BDP, do leta 2022 pa na en odstotek BDP. Za preprečitev bega možganov bi uvedli stabilno sistemsko financiranje javnih raziskovalnih organizacij, kar bi zmanjšalo prekarizacijo mlajših raziskovalcev, preklicali bi zaveze do Nata, zamrznili vojaške izdatke in uvedli sklop ukrepov za boj proti prekarnosti. Izpostavljajo še proaktivno stanovanjsko politiko. Javnih programov v zasebnih osnovnih šolah ne bi financirali.

Lista Marjana Šarca
So za postopen dvig proračunskih sredstev za znanost na en odstotek BDP do leta 2022. Kot eno od rešitev za beg možganov ponujajo logiko kroženja možganov, kar pomeni, da bi v Slovenijo privabili tako tuje kot naše mlade izobražence, ki so odšli na šolanje v tujino. Beg možganov bi sicer preprečevali z vlaganji v znanost, raziskave in razvoj, razvijanjem stabilnega in inovativnega poslovnega okolja s primerno davčno politiko ter ohranjanjem socialne države. Glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah pravijo, da je treba spoštovati odločbo ustavnega sodišča, ki določa, da je treba javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti.

Naprej Slovenija
Na vprašanje glede zvišanja proračunskih sredstev za znanost že v naslednjem letu odgovarjajo s kratkim ne. Kot rešitev za preprečevanje bega možganov vidijo svobodo in subvencije za razvoj visoke tehnologije. Javne programe v zasebnih osnovnih šolah bi financirali v višini 100 odstotkov.

NSi
Obljubljajo, da bodo v času, ko bodo v vladi, proračunska sredstva za znanost vsako leto zvišali za 30 milijonov evrov, vse dokler ne dosežejo enega odstotka BDP. Kot rešitev za preprečevanje bega možganov ponujajo uvedbo razvojne kapice oziroma zgornje omejitve višine socialnih prispevkov, povišanje splošne dohodninske olajšave na 8076,7 evra ter ustrezno kombinacijo ukrepov stanovanjske in družinske politike (usklajevanje družinskega in poklicnega življenja). Izpostavljajo še višje plače in nižje davke. Pri financiranju izvajanja javnih programov v zasebnih šolah poudarjajo, da je ustavno sodišče odločilo, da morajo biti financirani enako kot v javnih šolah (torej 100 odstotkov). To odločbo je treba uresničiti, pravijo.

Piratska stranka Slovenije
Njihov začetni cilj je znanosti nameniti 50 odstotkov več sredstev, kot je evropsko povprečje deleža BDP, nato pa naj vlaganja v znanost postopoma dosežejo dvakratnik evropskega povprečja. Bolj kot sam beg možganov se jim zdi za dolgoročni razvoj države pomembno, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo tiste, ki so odšli v tujino, pripeljali nazaj domov. Za to nameravajo zagotoviti javno štipendijsko shemo za deficitarne poklice, uvesti pripravniški sistem po vzoru nemškega modela in vzpostaviti primerno okolje za delovanje, bivanje, delo in razvoj doma. Javne programe v zasebnih osnovnih šolah bi financirali enako, kot so financirani v javnih šolah ob predpogoju, da so pogoji za sprejem v zasebno šolo enaki kot pri javnih šolah.

SD
Zagovarjajo zvišanje proračunskih sredstev za znanost že v tem letu, njihov končni cilj pa je ob koncu mandata vlaganja v znanost z zasebnimi in javnimi viri povečati na tri odstotke BDP. Kot ključne za preprečevanje bega možganov vidijo kakovost življenja, kakovosten šolski in socialni sistem ter ustrezno meritokracijo pri zaposlovanju. Poudarjajo tudi pomen kroženja možganov, kar pomeni, da se mladi po izobraževanju ali nabiranju izkušenj v tujini brez ovir vrnejo v Slovenijo. Za to predlagajo shemo za vračanje mladih doktorjev znanosti in krepitev start-up kulture. Izvajanje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah naj se financira tako kot do zdaj.

SDS
Napovedujejo, da bodo zagotovili pogoje, v katerih bodo prihodki državnega proračuna omogočili pospešeno financiranje projektov za raziskave in razvoj, še posebej tistih, ki bodo v povezavi z gospodarstveniki izboljšali konkurenčnost gospodarstva. Ob tem opozarjajo na EU zaveze, da naj bi države članice do leta 2020 za raziskave in razvoj namenile tri odstotke svojega BDP. Za preprečevanje bega možganov je treba prepoznati zametke ustvarjalnih okolij in jim pomagati pri razvoju, v kar se mora vključiti tudi znanost, menijo. Dodajajo, da je beg mogoče nadomestiti s kroženjem možganov, kar pomeni, da je treba izobražene Slovence iz tujine pritegniti nazaj ali pa jih angažirati na daljavo. Javne programe v zasebnih osnovnih šolah bi financirali 100-odstotno.

SLS
Ocenjujejo, da Slovenija premalo vlaga v znanost, raziskave in razvoj, zato bi jih bilo treba povečati vsaj na evropsko povprečje, ki je en odstotek BDP. Dodatna sredstva bi morala država nameniti tudi spodbujanju razvoja v gospodarstvu, menijo. Kot ukrepe za zaustavitev bega možganov vidijo socialno kapico, povezovanje izobraževanja in gospodarstva že v času študija, predlagajo pa tudi, da bi delodajalce, ki bodo dve leti pred upokojitvijo starejšega zaposlenega kot njegovo zamenjavo zaposlili mlajšega delavca do 30 let z namenom mentorstva, oprostili plačila davkov in prispevkov tako za mentorja kot nadomestnega delavca. Javne programe v zasebnih osnovnih šolah bi financirani enako kot programe javnih šol.

SMC
Zagovarjajo zvišanje deleža sredstev, namenjenih iz proračuna, za znanost, in sicer z zdajšnjih 0,38 na en odstotek BDP. Kot ukrepe za preprečevanje bega možganov vidijo več bolje plačanih delovnih mest, aktivno reševanje stanovanjske problematike z vlaganjem v gradnjo najemniških neprofitnih stanovanj in intenzivnejše sodelovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom v obliki nadgradnje vajeništva. Javni programi v zasebnih osnovnih šolah naj bodo financirani enako kot zdaj, je pa treba poskrbeti, da bodo novoustanovljene zasebne šole, ki si bodo prizadevale za javnoveljavni program, izpolnjevale strokovna merila, navajajo.

SNS
Povečanje sredstev za znanost podpirajo, kot tudi, da se to zgodi že v naslednjem letu, konkretnih številk pri tem pa ne navajajo. Beg možganov bi preprečevali z dvigom plač, zmanjšanjem njihovih davčnih obremenitev, dvigom plač strokovnjakom in omogočanjem raziskovalnega dela. Financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah naj bo takšno, kot določa zakon, pravijo.

Solidarnost
Zagovarjajo zvišanje proračunskih sredstev za znanost že v naslednjem letu, in sicer na 1,75 odstotka BDP. Kot ukrepe za preprečevanje bega možganov vidijo zagotovitev najemnih stanovanj za mlade po zaključku šolanja, ureditev davčnih olajšav za inovatorje ter zagotovitev več denarja za šolstvo, znanost, zdravje in kulturo, kar pomeni tudi več delovnih mest za izobražene mlade. Izvajanje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah bi financirali v višini 80 odstotkov.

Stranka Alenke Bratušek
So za zvišanje proračunskih sredstev za znanost že v naslednjem letu, vendar poudarjajo, naj financiranje ne bo zgolj iz proračuna. Tudi sama podjetja je treba spodbuditi, da bodo več lastnih sredstev namenjala za raziskave in razvoj. Ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, zaposlovanje namesto samo "najemanja" delavcev, brezplačen vrtec za vse in pomoč mladim pri rešitvi stanovanjskega problema, pa vidijo kot ukrepe za preprečevanje bega možganov. Financiranje izvajanja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah naj bo določeno tako, kot je trenutno zapisano v zakonu, menijo.

Stranka slovenskega naroda
Zviševanje sredstev za znanost se jim zdi smotrno, če želimo zadržati strokovnjake doma, a mora več v razvoj vlagati tudi gospodarstvo. Vsaj dokler se ne povečajo proračunski prilivi, možnost za povečevanje sredstev za znanost vidijo predvsem v večjem sodelovanju z gospodarstvom in zavzemanju za vitkejšo državo. Beg možganov bi preprečevali na način, da se mladim strokovnjakom ponudi dobro službo in dobre pogoje za delo. To pa je izvedljivo le z večjo gospodarsko rastjo, tehnološko naprednejšo strukturo gospodarstva ter z novimi službami, pravijo. So za financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah v višini od 50 do 75 odstotkov - odvisno od ravni šolske ustanove.

Za zdravo družbo
Zagovarjajo zvišanje proračunskih sredstev za znanost, a postopno. Sprejemljivo zanje bi bilo, da se sredstva v naslednjih štirih letih dvignejo na en odstotek BDP. Beg možganov bi preprečevali z vzpostavitvijo interdisciplinarnega študija veriženja blokov (blockchain), davčnimi olajšavami vzgonskih podjetij, povečevanjem sredstev za raziskovalno dejavnost in podporo kripto gospodarstvu. Izpostavljajo še zagotovitev pogojev za gradnjo najemnih stanovanj za mlado generacijo. Javne programe v zasebnih osnovnih šolah bi financirali v višini 85 odstotkov.

ZL in Sloga
Prepričani so, da je treba povečanje izdatkov za znanost zagotoviti čim prej na raven EU, to je na 0,75 odstotka BDP, v naslednji stopnji pa je treba sredstva za znanost povišati še na raven najboljših držav EU, to je na en odstotek BDP. Možnosti za zmanjševanje bega možganov vidijo v ukinitvi prekariata, zvišanju plač visoko izobraženim ter v tem, da se strokovnjakom s področja znanosti in razvoja ponudi pogoje za nadaljevanje njihovega dela v Sloveniji. Slovenija mora po njihovem zagotoviti tudi bolj odprt, kakovosten in internacionaliziran študij. Financiranju javnih programov v zasebnih šolah nasprotujejo.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Gibanje Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, Kangler & Primc - Združena desnica, GibanjeSkupajNaprej, ReSET, Lista novinarja Bojana Požarja in Socialistična partija Slovenije na vprašanja niso odgovorile.