STA soočenje: Demografija med osrednjimi vprašanji pri nagovarjanju volivcev

Pri napovedovanju sprememb v pokojninskem sistemu sta najbolj odločni SDS in NSi. V SDS menijo, da bo treba pokojninski sistem v najkrajšem času znova prilagoditi novonastalim razmeram. Ljudje bodo morali po njihovem opozorilu tudi sami skrbeti za svojo varnost v starosti. Predlagajo spremembo zakona, ki bi šla v smer izenačevanja višine prispevkov od posameznih prejemkov.

Upokojencem bi omogočili delo pod pogojem, da od prejemkov plačujejo davke in prispevke. Upokojencem z nizko pokojnino pa sporočajo, da jim bodo vsako leto zagotovili božičnico v višini 500 evrov.

NSi je predlog pokojninske reforme že pripravila. Loči prvi oz. obvezni pokojninski steber, drugi oz. obvezni steber, ki bi bil naložbeni, in tretji oz. prostovoljni steber, ki bi bil prav tako naložbeni. Po predlogu usklajevanje pokojnin ne bi bilo več linearno, denimo dva odstotka zvišanja za vsakega upokojenca, ampak bi upoštevali nadomestno stopnjo za odmero pokojnine vse od leta 1992 naprej.

Tudi stranka LMŠ razmišlja o tem, kako bi povečali delovno aktivnost upokojencev. Tako bi zanje sprostili pogoje za opravljanje začasnih in občasnih del, ki pa ne vplivajo na višino pokojnine. V stranki želijo zagotoviti pokojnine za polno delovno dobo, ki bodo vsaj nad pragom tveganja revščine.

Podobno tudi SD želi omogočiti starejšim sodelovanje na trgu dela po izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev. Povečali bi delež za aktivno politiko zaposlovanja na 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, od tega bi vsaj 40 odstotkov namenili za starejše.

Nameravajo uresničiti izhodišča za pokojninsko reformo, ki so bila v tem mandatu dogovorjena v socialnem dialogu. Bistvo ukrepov, ki jih predlagajo v SD, je v ohranjanju in povečanju zaposljivosti kot prvem pogoju za postopno dvigovanje dejanske povprečne upokojitvene starosti in s tem pokojninske dobe. Zagotavljajo tudi, da bodo dosledno izpolnjevali sistemsko zakonodajo o usklajevanju pokojnin.

Tako kot SDS, NSi, LMŠ in SD tudi SMC prepoznava prednosti, ki jih prinaša delo upokojencev. Povečati želi namreč možnosti za dodatno delo upokojencev. Zaustavila bi tudi nižanje pokojnin, zagotovila njihovo dostojno raven in vzdržno pokojninsko blagajno. Uvedla bi spodbude in ukrepe za daljšo delovno aktivnost in zvišala število delovnih ur za opravljanje malega dela.

V Levici pa napovedujejo izboljšanje razmerja med pokojnino in plačo zavarovanca pred upokojitvijo, tako da bi zvišali odmerni količnik za izračun pokojnine. Sredstva za izboljšanje pokojnin nameravajo pridobiti tako, da bodo prispevke delodajalca zvišali na isti odstotek, kot velja za prispevke delavca. S tem bi pridobili približno 700 milijonov evrov sredstev, ne da bi posegli v proračun, so izračunali. Dodatnih 50 milijonov evrov bi pridobili z uvedbo plačila prispevkov na dohodke od kapitala.

V DeSUS in Stranki Alenke Bratušek se medtem zavzemajo za odpravo varčevalnih ukrepov, ki so upokojence doleteli zaradi finančne krize.

V DeSUS napovedujejo dosledno upoštevanje sistemskega pokojninskega zakona glede usklajevanja pokojnin. Znesek najvišje pokojnine bi morali po njihovi oceni opredeliti, razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo pa dvigniti.

V Stranki Alenke Bratušek pa so v program zapisali postopen dvig pokojnin na dostojno raven s posebno pozornostjo do vdovskih in invalidskih pokojnin, za katere napovedujejo popravek.

Kandidatne liste so za STA odgovorile na naslednja vprašanja:
1. Ali podpirate ustanovitev demografskega sklada in če da, katere naložbe bi prenesli vanj?
2. Ali nameravate predlagati dvig pokojnin in če da, na koliko?
3. Se zavzemate za dvig upokojitvene starosti in če da, na koliko let?
4. Naštejte tri ukrepe za dvig števila delovno aktivnega prebivalstva.

Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Upravljanje kapitalskih naložb države mora po njihovem mnenju ostati centralizirano. Z ukinitvijo privilegiranih pokojnin bi se vse pokojnine lahko zvišale za približno 70 evrov, menijo. Na zavzemajo se za dvig upokojitvene starosti. Število delovno aktivnih pa bi zvišali z davčno razbremenitvijo plač, povečanjem minimalne plače in zmanjševanjem števila pogodb za določen čas.

DeSUS
Vložili so že svoj predlog zakona o demografskem skladu, po katerem bi v sklad prenesli celotno državno premoženje. Popravili bi krivice zaradi neusklajevanja pokojnin. Tako bi se pokojnine v naslednjih štirih letih zvišale za dodatnih 8,5 odstotka. Redno usklajevanje bi letno znašalo približno do 3,5 odstotka. Minimalno pokojnino bi zvišali na približno 620 evrov. Dvignili bi vdovske pokojnine. Nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti, med ukrepi za več delovno aktivnega prebivalstva pa omenjajo dvig plač, večjo povezanost izobraževalnega sistema s povpraševanjem po poklicnih profilih in mentorstvo starejših mladim.

Dobra država
Podpirajo ustanovitev demografskega sklada, ampak v konceptu prenosa večine strateškega premoženja na ta sklad. Pokojnina za polno delovno dobo bi po njihovem mnenju morala znašati vsaj toliko, kot znaša prag tveganja revščine. Vprašanje o dvigu upokojitvene starosti je stvar strokovne presoje, menijo. Število delovno aktivnih pa bi zvišali z zakonodajo, ki upokojencem omogoča aktivnost, s hitrejšo aktivacijo mladih in odpravo anomalij med različnimi socialnimi nadomestili in prejemki iz dela.

Levica
Niso za demografski sklad, saj bi ta pomenil le prelaganje dividend državnih podjetij iz proračuna v pokojninsko blagajno. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bi morala kriti vsaj minimalne življenjske stroške in znašati 613 evrov, najnižja izplačana pokojnina in kmečke pokojnine pa bi morale kriti vsaj eksistenčni minimum, ki je 442 evrov. Ne podpirajo dviga upokojitvene starosti, več delovno aktivnih pa bi dosegli z večjo zaposlenostjo v ključnih delih javnega sektorja, s povečanjem investicijske dejavnosti države in javnih podjetij in skrajševanjem delovnega časa.

Lista Marjana Šarca
Zavzemajo se za ustanovitev demografskega sklada, vrsta prenesenih naložb vanj pa je odvisna od tega, ali bo portfeljski ali bo postal upravitelj strateških naložb države. Menijo, da mora biti minimalna pokojnina za polno delovno dobo vsaj 600 evrov. Sprememb pokojninskega sistema ne bodo uvajali brez socialnega dialoga. Več delovno aktivnih bi dosegli z ukrepom prejemanja pokojnine in plače po izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev, z delovnimi mesti za mlade in z aktivno politiko zaposlovanja.

Naprej Slovenija
Podpirajo ustanovitev demografskega sklada, v katerega bi prenesli kapitalske naložbe. Pokojnine bi dvignili, tako da bi minimalna znašala 650 evrov. Za dvig upokojitvene starosti se ne zavzemajo, ob vprašanju glede višanja števila delovno aktivnih pa menijo, da je vsak zdrav človek delovno aktiven, država pa mu mora dovoliti svobodo do izražanja.

NSi
Bolj kot predvideni demografski sklad bi bila primerna ustanovitev proračunskega sklada v ta namen, menijo. Predlagajo zvišanje najnižje starostne pokojnine nad prag revščine, ki je 617 evrov. Dvigu upokojitvene starosti nasprotujejo, več delovno aktivnih pa bi dosegli z zakonsko zagotovitvijo ustrezne varnosti zaposlenih, čas trajanja denarnega nadomestila bi podaljšali, upokojence pa spodbudili k vrnitvi med delovno aktivne.

Piratska stranka Slovenije
V demografski sklad, katerega ustanovitev podpirajo, bi prenesli naložbe države, ki ne sodijo v strateške pri Slovenskem državnem holdingu. Pokojnine je treba višati prek usklajevanja z vsemi deležniki, menijo. Niso za dvig upokojitvene starosti, več delovno aktivnih pa bi bilo po njihovem mnenju mogoče doseči s hitrejšim vključevanjem mladih v delovne procese, s spodbudnejšim okoljem za posameznike in za podjetja.

SD
Na demografski sklad, katerega ustanovitev podpirajo, je treba po njihovem mnenju prenesti predvsem naložbe, s katerimi bo lahko razpolagal in jih plemenitil, ne pa tudi strateških naložb. Pokojnine je po njihovi oceni mogoče dvigniti za toliko, kot bomo v Sloveniji zmožni doseči konsenz o ukrepih denimo za daljšo delovno aktivnost in višje plače. Namesto splošnih dvigov upokojitvene starosti se zavzemajo za daljšo delovno aktivnost. Med ukrepi za več delovno aktivnih pa omenjajo ukrepe za hitrejši prehod iz izobraževanja v zaposlenost, zaposlitveno vključevanje generacije 50+ in vključevanje prekarnih oblik dela med delovna razmerja.

SDS
Ustanovitev demografskega sklada je po njihovem mnenju nujna, organizacijska oblika in institucionalna umeščenost pa za stranko nista glavno vprašanje. Prav gotovo nameravajo predlagati dvig pokojnin, natančna številka pa je po njihovih navedbah odvisna od zmožnosti. Nadaljnjih ukrepov v smeri dviga upokojitvene starosti trenutno ne načrtujejo, več delovno aktivnih pa bi bilo po njihovem mnenju mogoče doseči denimo z ukrepi družinske politike, z razbremenitvijo gospodarstva in aktivno politiko zaposlovanja.

SLS
Podpirajo ustanovitev samostojnega in neodvisnega demografskega sklada, v katerem bi bili deli podjetij v pretežno državni lasti. Najnižje pokojnine bi dvignili nad prag revščine. Zavzemajo se za to, da se kot osnovna parametra za določanje višine pokojnine vpelje razlika med pričakovano življenjsko dobo in starostjo ob upokojitvi in pa obrestovana sredstva, ki jih je posameznik vplačal v pokojninsko blagajno. Za dvig števila delovno aktivnih bi sprejeli ukrepe, s katerimi bi podjetja lahko ustvarila večjo dodano vrednost in nova delovna mesta, z določenimi spodbudami delodajalcev in z večjo povezanostjo izobraževanje z gospodarstvom.

SMC
Demografski sklad, katerega ustanovitev podpirajo, mora imeti po njihovem opozorilu jasno naložbeno politiko, denimo nepremičnine, finančne naložbe, kapitalske naložbe. Zavzemajo se za redno usklajevanje pokojnin in redno izplačevanje letnega dodatka, v državi pa po njihovi oceni potrebujemo predvsem celostno pokojninsko reformo. Več delovno aktivnih bi lahko po njihovih besedah prinesli vajeništvo ter tesnejša povezanost izobraževalnega sistema in podjetij.

SNS
Niso za ustanovitev demografskega sklada. Pokojnine naj se po njihovem mnenju zvišajo na raven mesečne osnovne oskrbe v domu za starejše. Ne zagovarjajo zviševanja upokojitvene starosti, k večjemu številu delovno aktivnih pa bi po njihovih navedbah pripomogla odprava socialnih podpor po določenem času, vrnitev nekaterih tujcev v izvorne države in ureditev plačilnih pogojev.

Socialistična partija Slovenije
Niso za ustanovitev demografskega sklada. Najnižja pokojnina bi morala po njihovi oceni znašati 750 evrov. So proti zviševanju upokojitvene starosti oz. so celo za njeno znižanje na 60 let za moške in 58 let za ženske. Znižanje davka na delo, oživitev gospodarstva prek države, s čimer država pridobi kontrolne deleže v lastništvu, in znižanje starostne meje za upokojitev pa so po njihovem mnenju med ukrepi, ki bi pripomogli k zvišanju števila delovno aktivnih.

Solidarnost
V demografski sklad, katerega ustanovitev podpirajo, bi med drugim prenesli vso trenutno državno lastnino. Zavzemajo se za zvišanje pokojnin, ki morajo biti nad pragom revščine. Za dvig upokojitvene starosti se zavzemajo le pod pogojem splošnega skrajšanja delovnega časa, prilagoditve delovnih mest in skrajšanega delovnega časa za starejše. K zvišanju števila delovno aktivnih pa bi po njihovem mnenju pripomogli skrajšanje delovnega časa na 35 ur neto na teden, podpora polnim zaposlitvam v pridelavi in predelavi domače hrane in zagotovitev neprofitnih najemniških stanovanj za mlade družine.

Stranka slovenskega naroda
Nasprotujejo ustanovitvi demografskega sklada. Ob vprašanju zvišanja pokojnin so navedli, da nameravajo okrepiti gospodarstvo, da bodo plače lahko večje. Ne podpirajo zvišanja upokojitvene starosti, dokler se ne izboljša vsesplošna kondicija državljanov in se ne poveča pričakovana povprečna starost. Število delovno aktivnih pa bi po njihovem mnenju povečali boljši standard in večja rodnost ter upanje v prihodnost.

Stranka Alenke Bratušek
Po njihovem mnenju ni nujno, da bi se na demografski sklad, katerega ustanovitev podpirajo, preneslo državno premoženje, pač pa bodo potrebni dobički, ki jih ustvarjajo podjetja, in še nekateri stalni viri. Pokojnine bi dvignili za okoli 10 odstotkov s povišanjem odmernega odstotka za 5 odstotnih točk. Nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti. Število delovno aktivnih pa bi zvišali s pomladitvijo javne uprave s 5000 zaposlitvami za mlade, sofinanciranjem prve redne zaposlitve za mlade in prilagoditvijo izobraževalnih programov potrebam gospodarstva.

Za zdravo družbo
Podpirajo ustanovitev demografskega sklada. Tudi za prihodnje leto se glede na gospodarske napovedi zavzemajo za uskladitve pokojnin, ki bodo podobne letošnjim. Za zvišanje starostne upokojitve niso, za več delovno aktivnih pa bi vzpostavili celovit sistem za vseživljenjsko pridobivanje novih veščin in znanj, v okviru javnih del bi omogočili vključitev v različne oblike pomoči starejšim in spodbujali vajeništvo in pripravništvo.

ZL in Sloga
Podpirajo ustanovitev demografskega sklada, v katerega bi vključili celotno preostalo skupno zasebno premoženje. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora po njihovem mnenju znašati vsaj toliko, da bo zadoščala za normalno življenje in oskrbo upokojenega, kar je trenutno 620 evrov neto. Upokojitvene starosti zagotovo ne bodo zviševali, med ukrepi za več delovno aktivnih pa vidijo omejitev dela preko polnega delovnega časa, skrajšanje delovnega časa v nekaterih poklicih in aktivno politiko priseljevanja najbolj perspektivnih v rodni dobi.

* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, Gospodarsko aktivna stranka, GibanjeSkupajNaprej, Lista novinarja Bojana Požarja in ReSET ter koalicija Združena desnica na vprašanja niso odgovorile.