4. december 1994

število občin: 147
volilna udeležba v prvem krogu: 61,10 %
volilna udeležba v drugem krogu: 48,5 % (* uraden podatek ni na voljo, dan po volitvah je takratna republiška volilna komisija poročala o 48,5-odstotni udeležbi, a podatek ni bil dokončen)
razdelitev svetniških mest: SKD (18,4 %), LDS (17,3 %), SDS (13,9 %), SD (13,3 %), SLS (12,7 %), neodvisni kandidati (9,4 %)

22. november 1998

število občin: 192
volilna udeležba v prvem krogu: 58,29 %
volilna udeležba v drugem krogu: 51,81 %
razdelitev svetniških mest: LDS (22,6 %), SDS (16,0 %), SKD (12,4 %), SLS (11,8 %), neodvisni kandidati (11,7%), ZLSD (11,4 %), DeSUS (5,1 %)

10. november 2002

število občin: 193
volilna udeležba v prvem krogu: 72,10 % (potekale so hkrati s predsedniškimi volitvami)
volilna udeležba v drugem krogu: 67,50 %
razdelitev svetniških mest: LDS (23,6 %), neodvisni kandidati (17,1 %), SDS (12,6 %), ZLSD (10,7 %), SLS (10 %), NSi (8,3)

22. oktober 2006

število občin: 210
volilna udeležba v prvem krogu: 58,22 %
volilna udeležba v drugem krogu: 53,16 %
razdelitev svetniških mest: SDS (17,3 %), neodvisni kandidati (19,95 %), LDS (14,95 %), SD (12,1 %), SLS (9,4 %), NSi (6,3 %)

10. oktober 2010

število občin: 208*
volilna udeležba v prvem krogu: 50,98 %
volilna udeležba v drugem krogu: 48,81 %
razdelitev svetniških mest: neodvisni kandidati (21,95 %), SDS (18,7 %), SD (12,1 %), DeSUS (9,4 %), SLS (9,3&), LDS (7,4 %), NSi (5,9 %)

*V Kopru in Trebnjem volitev niso izvedli, saj jih je ustavno sodišče zaradi postopkov ustanavljanja novih občin Ankaran in Mirna zadržalo in so bile izvedene naknadno.

5. oktober 2014

število občin: 212
volilna udeležba v prvem krogu: 45,22 %
volilna udeležba v drugem krogu: 43,62 %
razdelitev svetniških mest: neodvisni kandidati (29,2 %), SDS (14,3 %), SMC (11,1 %), SD (9,95 %), SLS (8,5 %), DeSUS (7,45 %), NSi (6,6 %)

18. november 2018

število občin: 212
volilna udeležba v prvem krogu: 51,18 %
volilna udeležba v drugem krogu: 49,15 %
razdelitev svetniških mest: skupine volivcev in samostojni kandidati (31,7 %), SDS (16,7 %), SD (10,1 %), SLS (6,2 %), NSi (6,4 %), DeSUS (4,8 %), SMC (4,1 %), Levica (3,1 %), LMŠ (2,5 %), SNS (1,1 %)

Vir: DVK
Izidi strank na volitvah v občinske svete temeljijo na podlagi preštetih glasovnic v občinah, kjer so člane občinskih svetov volili po proporcionalnem volilnem sistemu.

Največja občina po površini 80-krat večja od najmanjše

Po površini je največja slovenska občina Kočevje. Meri 556 kvadratnih kilometrov ali skoraj 80-krat več kot najmanjša Občina Odranci, ki ima manj kot sedem kvadratnih kilometrov. Medtem ko je vzhod Slovenije razdrobljen na majhne občine, je na zahodu ravno obratno. Kočevju po površini sledijo tri zahodne občine - Ilirska Bistrica, Tolmin in Bovec, na petem mestu je Črnomelj. Na drugi strani lestvice Odrancem kot druga najmanjša slovenska občina sledi Ankaran z osmimi kvadratnimi kilometri površine, za njo pa se uvrščajo Trzin, Razkrižje in Log-Dragomer. Najredkeje poseljena je Občina Solčava, kjer na kvadratnem kilometru živi pet prebivalcev, najgosteje pa Ljubljana s 1066 prebivalci na kvadratni kilometer.

Prebivalstvo najstarejše v Osilnici, najmlajše v Komendi

Povprečni prebivalec Slovenije je bil 1. januarja letos, ko je bilo v Sloveniji 2.107.180 prebivalcev, star 43,8 leta. Prebivalstvo je najstarejše v Občini Osilnica s povprečno starostjo 53 let, najmlajše pa v Občini Komenda, kjer je bila 1. januarja povprečna starost dobrih 39 let. Manj kot 40 let so v povprečju stari prebivalci samo treh občin od skupno 212 slovenskih občin. Poleg Komende sta to še občini Benedikt in Gorenja vas - Poljane. V obeh je povprečna starost občanov 39,4 leta, kažejo podatki državnega statističnega urada. Razmerje med spoloma je najbolj v prid ženskam v Mestni občini Murska Sobota. Tam je bilo 1. januarja letos 52 odstotkov žensk. Daleč najnižji delež žensk pa je bil na omenjeni datum v Občini Šentrupert, znašal je 41,3 odstotka.

Največ avtomobilov imajo v Trzinu, najstarejše v Kanalu ob Soči

Največ avtomobilov na 1000 prebivalcev so imeli lani med slovenskimi občinami v Trzinu, kjer poleg tega vozijo v povprečju daleč najmlajše jeklene konjičke. Najstarejše avtomobile so imeli lani v občini Kanal ob Soči, v povprečju starejše od 13 let, kažejo podatki statističnega urada. V Trzinu, drugi najbolj razviti slovenski občini, je bilo lani 728 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Sledi mu skupina občin v zahodnem delu države: Na drugem mestu so tako Brda s 702 avtoma na 1000 prebivalcev, za njo pa občine Renče-Vogrsko, Komen, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Najmanj avtomobilov na 1000 prebivalcev je bilo lani v Kranjski Gori. Našteli so jih 399 oziroma skoraj 330 manj kot v Trzinu. V občini Trzin so bili avtomobili lani v povprečju stari 8,4 leta, za celo leto manj od drugouvrščene kranjskogorske občine.

Najvišja vključenost otrok v vrtce v občini Mirna, najnižja v Hodošu

Ena od izvirnih nalog občin je zagotavljanje javne mreže vrtcev, ki jo sestavljajo javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo. Pri tem se od občine do občine razlikuje vključenost otrok, starih od enega do petega leta, v vrtce. Leta 20121 so imeli najvišjo, 111-odstotno vključenost v vrtce v občini Mirna, najnižjo, le 47-odstotno, pa v občini Hodoš. Župan Mirne statistično 111-odstotno vključenost otrok v vrtce pojasnjuje s tem, da so v njihovi občini so v vrtec vključeni vsi otroci, hkrati pa imajo tudi kar nekaj otrok iz drugih občin. Gre predvsem za otroke staršev, ki imajo službo v Mirni ali živijo blizu. Župan Hodoša Ludvik Orban pa najnižji delež otrok vključenih v vrtec pripisuje temu, da je v veliko družinah doma vsaj eden od staršev, zato se odločijo, da bodo imeli otroke doma oziroma jih v vrtec vključijo pozno.

Največ študentov v občinah Dobrova - Polhov Gradec in Vodice

Največ študentov je po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih v občinah Dobrova - Polhov Gradec in Vodice, kjer imajo 49 študentov na tisoč prebivalcev. Sledijo občine Log - Dragomer, Naklo in Trzin, na repu po tem deležu pa sta občini Hodoš in Kuzma. Slovensko povprečje je 39 študentov na tisoč prebivalcev, kar je število, ki ga imajo občine Kanal, Logatec in Polzela. Podatki o študijski uspešnosti kažejo drugačno sliko. Največ, 12 diplomantov na tisoč prebivalcev je v občinah Mislinja in Veržej, medtem ko je povprečje v Sloveniji osem diplomantov na tisoč prebivalcev. V Občini Hodoš po podatkih, ki se nanašajo na šolsko leto 2009/2010, niso imeli nobenega diplomanta, v občinah Velika Polana, Juršinci in Kobilje pa so imeli po dva diplomanta na tisoč prebivalcev.

Najmanj elektrike na prebivalca porabijo v Žetalah

Občina Črna na Koroškem je po skupni porabi električne energije gospodinjstev in poslovnih uporabnikov daleč največji porabnik na prebivalca, najmanjša pa Občina Žetale, kjer porabijo 160 kilovatnih ur na prebivalca. Slovensko povprečje je po podatkih Sursa 455 kilovatnih ur mesečne porabe na prebivalca, Črno na Koroškem pa je na prvo mesto s 1870 kilovatnimi urami postavila poraba poslovnih uporabnikov, ki mesečno prispevajo 1724 kilovatnih ur. Na vrhu je še občina Zreče z močno industrijo in 1209 kilovatnimi urami mesečne porabe na prebivalca. Najmanjšo porabo imajo poleg Žetal še Svetem Tomažu (168), Dobjem in Zavrču (v obeh po 173). Približno dve tretjini električne energije v Sloveniji sicer porabijo poslovni uporabniki. Najmanjši porabnik električne energije brez upoštevanja poslovnih uporabnikov je Mestna občina Velenje s 94 kilovatnimi urami na prebivalca, sledita Osilnica (97) in Hodoš (99). Dobro jeuvrščena tudi Ljubljana, saj 125 kilovatnih ur na prebivalca prestolnico uvršča na 15. mesto po nizki porabi. Več kot 200 kilovatnih ur na prebivalca porabijo mesečno gospodinjstva v petih občinah. To so Kungota (232), Gorje (209), Piran (208), Ankaran in Hoče-Slivnica (oba po 202).

V občini Kostel skoraj toliko stanovanj kot prebivalcev

Največje število stanovanj na 1000 prebivalcev v Sloveniji je v občini Kostel, in sicer 915. To bi statistično pomenilo, da ima skoraj vsaj občan svoje stanovanje. Najmanj stanovanj je v Naklem, kjer povprečno v stanovanju živijo več kot tri osebe. Slovensko povprečje znaša 410 stanovanj na 1000 prebivalcev, vendar več kot polovica občin to povprečje presega. Med njimi tudi Mestna občina Ljubljana, precej nizko na lestvici pa so občine v okolici Ljubljane. Podatki Sursa kažejo, da je stanovanj običajno najmanj tam, kjer so ta večja. V Naklem in v Logu -Dragomerju je takih kar 88 odstotkov vseh stanovanj. Najmanjši delež tri- in večsobnih stanovanj je v Crikulanah, kjer jih je 38 odstotkov. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima sicer 83 kvadratnih metrov uporabne površine.

Največ električnih avtomobilov v občini Log - Dragomer

Največ električnih avtomobilov, in sicer 15,5 na tisoč prebivalcev, so lani imeli v občini Log - Dragomer. Sledijo Komenda (6,17), Trzin (6,15) in Ljubljana (5,3). V 33 občinah imajo več kot tri električne avtomobile na tisoč prebivalcev, v osmih občinah pa ni registriran niti en tak avtomobil. Med občinami z zelo malo električnimi avtomobili jih je veliko iz sicer nadpovprečno razvite goriške regije. Tako je med mestnimi občinami najmanj električno mobilna prav Nova Gorica z 1,32 električnega avtomobila na tisoč prebivalcev, še manj teh avtomobilov pa imajo v Ajdovščini, Idriji in posoških občinah. Največji delež registriranih vozil na električni ali hibridni pogon imajo v Trzinu, in sicer več kot pet odstotkov. Sledita občini Log - Dragomer in Ljubljana s 3,8-odstotnim deležem tovrstnih vozil. Še v 21 občinah je ta delež večji od dveh odstotkov.

Najvišja neto plača v Podlehniku, najbolj delovno aktivni v Kranjski Gori

Najvišjo povprečno mesečno neto plačo so imeli po zadnjih znanih podatkih za leto 2021 v občini Podlehnik, kjer je znašala 1529 evrov. Sledita Ljubljana s 1442 evri povprečne plače in Novo mesto s 1434 evri. Najnižjo povprečno neto plačo so imeli lani v občinah Gornji Petrovci, kjer je znašala 887 evrov. Sledita Hodoš z 943 in Turnišče z 960 evri. Po podatkih Sursa je bila povprečna mesečna neto plača lani v Sloveniji 1270 evrov, večjo so imeli le v 25 od skupaj 212 občin. Največ delovno aktivnih je imela lani Kranjska Gora, kjer je delalo 75,9 odstotka za delo sposobnih, pred občino Ivančna Gorica s 74,8 odstotka in Bloke s 74,7 odstotka. Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti je imela občina Kuzma, in sicer 35,9-odstotno, sledita ji občini Rogašovci in Apače. Na ravni države je bila stopnja delovne aktivnosti 66,7 odstotna.

Večina z negativnim naravnim prirastom, najslabše na vzhodu države

Daleč najvišji negativen naravni prirast v nominalnih številkah je imela lani pri nas mariborska občina, kjer je umrlo 670 ljudi več, kot se jih je rodilo. Najnižji prirast na tisoč prebivalcev pa so zabeležili v Hodošu, minus 41,6. Tudi sicer je največ občin z negativnim prirastom na vzhodu države, medtem ko so imeli med regijami lani pozitiven prirast le v osrednjeslovenski. Po podatkih Sursa se je lani v Sloveniji rodilo 18.984 ljudi, umrlo pa 23.261 oziroma 4277 več, kot se jih je rodilo. Na tisoč prebivalcev je naravni prirast lani znašal minus 2,0. Ob upoštevanju kriterija na tisoč prebivalcev so v ospredju po naravnem prirastu manjše občine. Najvišjega je imela lani občina Jezersko, in sicer 11,8.