Zanimivosti po svetu

Indijski znanstveniki predvideli potres na jugu Azije

New Delhi (STA/Tanjug) - Indijski znanstveniki so predvideli nedeljski potres na jugu Azije, ki je skupaj z rušilnimi tsunamiji zahteval na desettisoče smrtnih žrtev, piše indijski dnevnik v angleščini "News today". Skupina geologov univerze v Madrasu je napovedala potres in o tem pravočasno obvestila vlado v New Delhiju. Vodja skupine N. Venkatanatan je dejal, da je 22. decembra oddelku indijske vlade za znanost in tehnologijo predal poročilo s podatki o potresu v Indoneziji. "Napovedali smo, da se bo nesreča zgodila 26. decembra ob 1.30 po srednjeevropskem času, in sicer na 3,54 stopinje severne geografske širine in 97,17 stopinje vzhodne geografske dolžine, nedaleč od Božičnega otoka pod Javo v Indoneziji, potres pa naj bi bil šeste do sedme stopnje po Richterju," je dejal. "Zemlja se je dejansko zatresla 26. decembra ob 1.58 po srednjeevropskem času, in sicer na točki 3,3 stopinje severne geografske širine in 95,78 stopinje vzhodne geografske dolžine, nedaleč od Sumatre," je pojasnil Venkatanatan. Kot je zapisal časnik, so geologi pri določanju epicentra zgrešili le za dobrih 157 kilometrov, pri času potresa pa so se ušteli za 28 minut. Podcenili so le moč potresa. Po njegovih besedah so bila predvidevanja zasnovana na novi metodi, ki jo je razvila njegova ekipa na podlagi analize potresov v minulih sto letih in dodal, da metoda temelji na položaju Lune in Sonca glede na Zemljo ter glede na tektonske aktivnosti v mogočih epicentralnih točkah. Venkatanatan trdi, da je bila njegova ekipa doslej uspešna v 75 do 80 odstotkih napovedi potresov.

"The Royal Horse Gala" bo februarja gostoval na Dunaju

Dunaj (STA/APA) - Skoraj 40 konj, med njimi bodo lipicanci, andaluzijci, luzitanci, frizijci in arabci, bo z evropsko elito v sedlu svoje spretnosti prikazalo na prireditvi "Royal Horse Gala", ki bo 5. februarja prihodnje leto v dunajski Stadthalle. V dvournem programu, imenovanem Evolution (Razvoj), bodo predstavili vse - od kvadrilje, proste dresure do dresurnega jahanja, so napovedali na novinarski konferenci na Dunaju. Občinstvu se obeta potovanje skozi čas - od antike do vpogleda v jahalno kulturo evropskih kraljevskih hiš. "Predstavljamo tipične primerke konj glede na raso in deželo," je povedala organizatorica Maria Hoefling, ki pri izvedbi show programa računa na sposobnosti vsake od navedenih ras. Gala predstava na Dunaju bo zaradi poznavalskega občinstva izjemen izziv, vendar je ni potrebno jemati kot konkurenco španski jahalni šoli niti Festivalu konj, ki sicer že dolga leta sodi v prireditev stalnico dvorane Stadthalle.

105-letna babica prvič pri zdravniku

Sarajevo (STA/AP) - Milja Markovič iz BiH je pred dnevi prvič v svojem življenju obiskala zdravnika, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bila gospa Markovič stara že 105 let. Markovičevi je v njeni hiši v odročni gorski vasici blizu Srebrenice spodrsnilo, padla je in si zlomila nogo, je povedal njen sin, ki je še dejal, da njegova mati še nikoli v življenju ni bila bolna. Markovičeva, ki je ena najstarejših ljudi v BiH, tudi ni bila zabeležena v dokumentaciji lokalne bolnišnice v Srebrenici.

Nemci bodo za ognjemet porabili okoli 100 milijonov evrov

Berlin (STA/Beta) -Prebivalci Nemčije bodo letos po predvidevanjih Združenja pirotehniške industrije za novoletne ognjemete porabili najmanj 97 milijonov evrov. Prodaja raket za manjše ognjemete je dovoljena samo med 29. in 31. decembrom. Nemci iz leta v leto porabijo na milijone evrov za domače ognjemete, čeprav v skoraj vsakem malo večjem nemškem mestu mestne oblasti poskrbijo za pripravo velikega ognjemeta za vse prebivalce. Največ denarja za ognjemete so Nemci porabili ob prihodu leta 2000, kar 118 milijonov evrov. Ognjemet in ustvarjanje hrupa v novoletni noči ima v Nemčiji in v drugih zahodnoevropskih državah večstoletno tradicijo. Po starem ljudskem običaju se na prehodu iz starega v novo leto s hrupom in prižiganjem ognja preganjajo zli duhovi. Od leta 354 se to dela prav 31. decembra, na dan, ki so ga v Nemčiji poimenovali silvestrovo, in sicer po papežu Silvestru I., ki je papeževal med letoma 314 in 335.

Odkrili shrambe žita iz neolitika

Kairo (STA/Fena) - Ameriška arheološka odprava je odkrila osem doslej neodkritih shramb žita in druge sledi poljedelskega načina življenja iz neolitske dobe, je sporočil egiptovski kulturni minister Faruk Hosni. Shrambe so namreč nedavno odkrili v Fajumu, oazi 80 kilometrov jugozahodno od Kaira, in izhajajo iz neolitskega obdobja, ki se je pričel 9000 let pr.n.št.. Takrat so nomadska in lovska plemena začela počasi prehajati na bolj ustaljeni način življenja in na poljedelstvo. Kot je dodal Hosni, skladišča žita odkrivajo poljedelske tehnike in organizirani sistem, ki je obstajal v prazgodovinski skupnosti.