Verska pripadnost v veliki meri odvisna od družbenih razmer

Ljubljana, 1. januarja - Verska pripadnost in njeno ugotavljanje sta mnogokrat sporni tematiki, kar se je izkazalo tudi ob pripravi popisa v letu 2002, ko je šele ustavno sodišče razsodilo o dopustnosti in načinu zbiranja tovrstnih podatkov. V preteklosti so bili namreč ti podatki že zlorabljeni, ker pa uradni podatki predstavljajo osnovo, na kateri vodstva nekaterih verskih ločin uveljavljajo svoje interese, je občutljivost tematike razumljiva. V posebni publikaciji Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o verski, jezikovni in narodni sestavi prebivalstva Slovenije v popisih med letoma 1921-2002 so tako na uradu skušali očrtati gibanje tovrstnega opredeljevanja, ki nikakor ni povezano le z migracijami in demografskimi spremembami, pač pa - in to celo v precej večji meri - s spremembami v družbenih razmerah.