Delo: Slovenske papirnate vojne (17.6.)

Ljubljana, 16. junija - TISK/DELO/NOVINARSTVO/RAZISKOVANJE
Dostavljanje tajnih papirjev novinarjem ni zgolj značilnost vojaškega resorja, kar pa niti ne preseneča. V državi, ki je nastala na podlagi kraje tajnih vojaških dokumentov, je kroženje zaupnih papirjev pač dojeto kot državotvorno dejanje par excellence. Če je prejšnja država še zapirala tiste, ki so dokumente kradli, nova preganja končni člen. To se je pripetilo tudi v t.i. aferi Sava, ko so se organi pregona najprej spravili na novinarja Večera Blaža Zgago, ki je bil zgolj zadnji v papirološki verigi. Najlažje je pač udariti po tistemu, ki je sklenil krog potujočih papirjev in imel dovolj poguma, da je pod njih zastavil svoje ime. To, da pravičneži, ki so papirje spravili v obtok, ostanejo prihuljeni, je pač značilno za novinarske zgodbe, ki temeljijo na tajnih dokumentih. Včasih, ko s takšno požrtvovalno akcijo razgalijo nelegalne ali celo kriminalne dejavnosti državnih organov, najbrž cilj posvečuje sredstva, a kaj, ko gre največkrat za neusmiljen politični boj in pritlehno obračunavanje s političnimi nasprotniki, piše v Delu Boris Čibej.

Celotna novica je dostopna le naročnikom.
Novica vsebuje 1.168 znakov (brez presledkov) oziroma 192 besed.

Novico lahko kupite. Cena: 1 žeton; na računu: 0 žetonov

vpu/ps
© STA, 2000