Pregled - svet, 19. 3. (sreda)

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v torek izpostavil medsebojno razumevanje glede prizadevanj za dosego popolnega premirja in sčasoma konca vojne v Ukrajini. Pogovor je sicer označil kot dober in ploden. Pojasnil je še, da sta s Putinom razpravljala o številnih elementih mirovne pogodbe ter izrazil upanje, da bodo vsi vpleteni prispevali h koncu vojne. Odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je pozneje izrazil prepričanje, da bo popolna prekinitev ognja v Ukrajini stopila v veljavo v roku nekaj tednov. Pogajanja o tem se bodo v Savdski Arabiji nadaljevala v ponedeljek.

KIJEV/HELSINKI/MOSKVA - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek dejal, da so pogoji, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin v pogovoru z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom postavil za premirje s Kijevom, namenjeni oslabitvi Ukrajine. Je pa pozdravil 30-dnevno prekinitev napadov na energetsko infrastrukturo. Po srečanju s finskim kolegom Alexandrom Stubbom je Zelenski posvaril pred upoštevanjem pogojev Kremlja za premirje, kot je ustavitev vojaške pomoči Ukrajini. Tako Rusija kot Ukrajina sta ponoči izvedli nove napade. Med ruskimi tarčami naj bi bila civilna infrastruktura. Kremelj pa je zatrdil, da Ukrajina s poskusi napadov na rusko energetsko infrastrukturo nasprotuje prizadevanjem Rusije in ZDA za končanje konflikta.

KIJEV/WASHINGTON - Pod ameriškim vodstvom lahko letos dosežemo trajni mir, je po pogovoru s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Prekinitev napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo je označil za enega od prvih korakov k popolni prekinitvi ognja in dodal, da je Kijev ta korak podprl. Trump je medtem po pogovoru sporočil, da je ta bil namenjen usklajevanju zahtev in potreb Moskve in Kijeva. Smo na pravi poti, je dejal. Iz Bele hiše so pozneje sporočili, da je Trump Ukrajini obljubil pomoč pri zagotavljanju dodatne opreme za zračno obrambo, za kar naj bi poskrbela Evropa. Trump je omenil tudi možnost, da bi ZDA prevzele nadzor nad energetsko infrastrukturo v Ukrajini.

BRUSELJ/RIM - Iz pogovora med ruskim in ameriškim predsednikom je jasno, da Rusija ni pripravljena na kompromise, je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Dan po odmevnem telefonskem pogovoru je zavrnila pogojevanje ruskega voditelja Vladimirja Putina, ki za dosego premirja od Zahoda zahteva ustavitev vojaške pomoči Ukrajini. Italijanska premierka Giorgia Meloni se je medtem previdno odzvala na ameriško-ruski dogovor o ustavitvi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ob tem pa izrazila zaupanje v pogajalska prizadevanja predsednika ZDA Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini.

BERLIN - Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v torek obljubila, da bosta Nemčija in Francija še naprej zagotavljali vojaško pomoč Ukrajini. S tem sta se odzvala na potezo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je popolno premirje v Ukrajini pogojeval z ustavitvijo vojaške in obveščevalne podpore Zahoda Kijevu. Scholz je dejal, da je ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo lahko prvi korak k pravičnemu in trajnemu miru za Ukrajino. Macron je vztrajal, da mora cilj ostati enak - merljiva in preverljiva prekinitev ognja, ki se bo v celoti spoštovala.

BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, ki se osredotoča na več sodelovanja med državami članicami na področju obrambe. Po besedah pristojnega komisarja Andriusa Kubiliusa bo ključno izvajanje te bele knjige o evropski obrambi, saj zgolj njeno branje Moskve ne bo odvrnilo od napada.

ISTANBUL/BRUSELJ - Turška policija je pridržala župana Istanbula Ekrema Imamogluja. Priljubljen opozicijski politik je med drugim obtožen članstva v kriminalni združbi, pomoči teroristični skupini in korupcije. Pri glavni turški opozicijski stranki CHP, katere član je Imamoglu, so potezo označili za državni udar. Skupno naj bi se sicer pod preiskavo znašlo sto oseb. Potezo turških oblasti so med drugim obsodili v Nemčiji, kot zaskrbljujočo jo je označila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

GAZA/TEL AVIV - Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah sprožila kopenske operacije v Gazi z namenom vnovične zasedbe t. i. koridorja Necarim. Izrael po obnovi napadov na Gazo nadaljuje obstreljevanje palestinske enklave. Število zabeleženih smrtnih žrtev v Gazi je v zadnjih dveh dneh naraslo za 970, v okrepljenih izraelskih napadih pa je bilo od torka ubitih najmanj 436 ljudi, je sporočilo ministrstvo za zdravje v palestinski enklavi. Sklad ZN za otroke opozarja, da je med smrtnimi žrtvami tudi veliko število otrok. Tarča izraelskega napada je bilo tudi poslopje ZN v Gazi. Ubita sta bila dva človeka, eden je bil tuji uslužbenec te svetovne organizacije. Izraelska vojska sicer zanika napad na poslopje ZN. Izraelski kabinet je medtem po obnovitvi napadov na Gazo v ministrske vrste znova sprejel Itamarja Ben-Gvira.

BRUSELJ - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v torkovem pogovoru z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarjem kot nesprejemljive označila smrtne žrtve novih napadov na Gazo. Sar ji je v omenjenem pogovoru dejal, da Izrael ni imel druge možnosti, kot da znova napade palestinsko enklavo, je danes dejala novinarjem.

WASHINGTON - Astronavta Sunita Williams in Barry Wilmore, ki sta junija lani obtičala na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), sta se v torek uspešno vrnila na Zemljo. S kapsulo podjetja SpaceX sta pristala v morju ob obali Floride. S kapsulo sta se na Zemljo po 17-urnem poletu vrnila tudi ameriški astronavt Nick Hague in ruski kozmonavt Aleksandr Gorbunov.

BRUSELJ - V okviru preiskave domnevne korupcije, povezane z delovanjem lobistov kitajskega tehnološkega giganta Huawei v Evropskem parlamentu, je belgijsko tožilstvo v torek štiri ljudi obtožilo dejanj korupcije, enega pa pranja denarja. Obenem so v poslopju parlamenta izvedli nove preiskave. Preiskovalni sodnik je za četverico odredil podaljšanje preiskovalnega pripora, petega pa so pod določenimi pogoji spustili na prostost.

BEOGRAD - Srbska narodna skupščina je potrdila odstop premierja Miloša Vučevića, s čimer je prenehal mandat celotni vladi. Vučević bo funkcijo premierja opravljal do sestave nove vlade. Če te ne bodo oblikovali v naslednjem mesecu dni, Srbijo predvidoma junija čakajo nove predčasne volitve. Srbski notranji minister Ivica Dačić je medtem v torek potrdil, da policija poseduje zvočno orožje, znano tudi kot zvočni top. Študenti oblasti obtožujejo, da je policija to napravo uporabila med množičnimi sobotnimi protesti v Beogradu, kar pa oblasti zanikajo.

WASHINGTON/SANA - Predsednik ZDA Donald Trump je jemenske hutijevske upornike posvaril pred "popolnim uničenjem", če bodo še naprej napadali ladje v Rdečem morju. Svarilo je namenil tudi Iranu, ki jemenskim upornikom zagotavlja orožje. Medtem se nadaljujejo tudi ameriški napadi na območja v Jemnu, ki so pod nadzorom upornikov. Hutijevci so sporočili, da so že četrtič v 72 urah napadli ameriško floto v Rdečem morju na čelu z letalonosilko Harry S. Truman.

WASHINGTON - Zvezni sodnik v ZDA je v torek odredil takojšnjo ustavitev zapiranja ameriške Agencije za mednarodno pomoč (Usaid), ki jo izvaja oddelek za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom milijarderja Elona Muska. Hkrati pa Doge ne sme sprejeti nobenih nadaljnjih ukrepov za razpustitev agencije. Menil je, da odločitev o ukinjanju programov Usaida verjetno na več načinov krši ustavo ZDA.

ZAGREB - V več kot tisoč izobraževalnih ustanovah na Hrvaškem poteka stavka učiteljev. Stavko organizirajo trije šolski sindikati, ki zahtevajo višje plače za učitelje. Vlada po drugi strani vztraja, da so se plače v šolstvu v zadnjih letih znatno povišale in da je stavka neutemeljena.

BANJALUKA - Direktor državne agencije za preiskave in zaščito v Bosni in Hercegovini (Sipa) Darko Ćulum je v torek sporočil, da odstopa s položaja. Njegov odstop sledi pozivom vlade entitete BiH Republike Srbske, naj Srbi, ki so zaposleni v pravosodnih in varnostnih državnih institucijah, dajo odpoved. Sam je za odstop sicer navedel osebne razloge.

LUXEMBOURG - Letna inflacija v območju z evrom je bila februarja 2,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj od prve ocene in 0,2 odstotne točke manj kot januarja, je sporočil Eurostat. V EU je bila letna inflacija minuli mesec pri 2,7 odstotka, januarja denimo pri 2,8 odstotka. V Sloveniji je medtem upočasnila za 0,4 odstotne točke na 1,9 odstotka.

BRUSELJ - Evropska komisija je ameriškemu tehnološkemu velikanu Apple naložila izboljšanje združljivosti njegovih pametnih mobilnikov s konkurenčnimi napravami, kot so slušalke in pametne ure. S tem želijo izboljšati ponudbo za potrošnike, so pojasnili. Komisija je prav tako na podlagi prvih izsledkov preiskave ameriškega tehnološkega velikana Google ugotovila, da njegova spletni iskalnik in trgovina z aplikacijami nista v skladu z aktom EU o digitalnih trgih. Googlovo matično podjetje Alphabet ima zdaj možnost, da se odzove na predhodne ugotovitve komisije.

BRUSELJ - Evropska komisarka za širitev Marta Kos je s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem razpravljala o konkretnih korakih na poti Srbije v EU in ponovila pričakovanja o jasni evropski usmeritvi Srbije. Vučić je med drugim dejal, da Srbija ostaja zavezana krepitvi sodelovanja in stabilnosti v regiji.