Pregled - svet do 12. ure

WASHINGTON - Ukrajina je sprejela dogovor z ZDA o nadaljevanju ameriške podpore v zameno za pravice do ukrajinskega rudnega bogastva, so v četrtek zvečer po poročanju agencij potrdili viri v Kijevu. Dogovor predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine preko novega skupnega sklada obeh držav, ni pa še jasno, ali bodo ZDA dale jamstva za pomoč pri obrambi pred rusko agresijo. Ameriški predsednik Donald Trump je v torek med pogovorom z novinarji v Beli hiši dejal, da predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski predvidoma v petek prihaja v Washington, kjer naj bi podpisal dogovor.

BRUSELJ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je voditelje članic EU seznanil s ponedeljkovimi pogovori z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na omrežju X videokonferenco označil za zelo koristno pred vrhom prihodnji teden, na katerem bodo sprejeli odločitve glede Ukrajine in krepitve evropske obrambe. Macron je po pogovorih s Trumpom v Beli hiši poudaril, da mirovni dogovor med Ukrajino in Rusijo ne sme pomeniti ukrajinske vdaje in da mora biti podprt z ustreznimi varnostnimi jamstvi. S Trumpom sta se strinjala, da bi moral vsak dogovor vključevati napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino.

GAZA - Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v torek sporočilo, da se je z Izraelom dogovorilo o izpustitvi okoli 600 palestinskih zapornikov v zameno za trupla štirih izraelskih talcev. Izmenjavo bodo po navedbah gibanja izvedli v četrtek. Skupino zapornikov bi moral sicer Izrael izpustiti že prejšnji teden v okviru sedme izmenjave ujetnikov, a je njihovo izpustitev odložil, češ da mora Hamas najprej prenehati s ponižujočimi ceremonijami ob izpuščanju talcev.

MOSKVA - Ruske sile so ponoči sestrelile 128 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več ruskimi regijami in tudi nad priključenim ukrajinskim polotokom Krim, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Gre za enega največjih napadov z droni na Rusijo od začetka vojne pred tremi leti. Poleg Krima so bile tarče napadov z droni tudi ruske regije Krasnodar, Brjansk in Kursk, je še dodalo obrambno ministrstvo. Samo nad Krasnodarjem je zračna obramba sestrelila 83 dronov. Po navedbah guvernerja regije Venjamina Kondracjeva so bile poškodovane tri stavbe.

BANJALUKA - Več tisoč ljudi se je v sredo zbralo na shodu v podporo predsedniku entitete BiH Republike Srbske Miloradu Dodiku pred današnjo razglasitvijo sodbe na sodišču BiH. Parlament entitete medtem razpravlja o ukrepih po sodbi ob trditvi, da je sojenje Dodiku tudi sojenje Republiki Srbski. Dolgoletni vodilni politik Srbov v BiH je obtožen nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Grozi mu do pet let zapora in desetletna prepoved opravljanja političnih funkcij.

VATIKAN - Papež Frančišek, ki se zaradi pljučnice že skoraj dva tedna zdravi v rimski bolnišnici Gemelli, je preživel mirno noč, so sporočili iz Vatikana. Zdravstveno stanje svetega očeta je sicer še vedno kritično, a stabilno. Verniki po vsem svetu molijo za njegovo zdravje.

DAMASK/BEJRUT - Izraelska vojska je v torek po lastnih navedbah napadla vojaške cilje na jugu Sirije. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so bila tarča napadov dva vojaška objekta južno od prestolnice Damask in vojaški cilji v provinci Dara. V enem od napadov južno od Damaska sta bili ubiti najmanj dve osebi, je še sporočil observatorij. Izraelska vojska je istega dne z dronom napadla tudi mesto Šara na vzhodu Libanona, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, še dve pa ranjeni, so poročali lokalni mediji.

WASHINGTON - Ameriški zvezni sodnik Amir Ali je v torek vladi predsednika Donalda Trumpa naložil plačilo več milijonov dolarjev različnim neprofitnim organizacijam, ki jih je prizadel njegov ukaz o zamrznitvi pomoči tujini, poročajo ameriški mediji. Trumpova vlada se je že pritožila na prizivno sodišče. Sodnik je ugotovil, da vlada krši njegovo sodbo, s katero je pred dvema tednoma blokiral predsednikov izvršni ukaz o uvodni 90-dnevni zamrznitvi vse pomoči tujini.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dejal, da bo tujcem za delo in bivanje v ZDA prodajal zlate karte po ceni pet milijonov dolarjev, s čimer bodo ZDA dobivale bogate priseljence. Kot je dodal v pogovoru z novinarji v Ovalni pisarni Bele hiše, za to ne potrebuje zakona, ker ne bo prodajal državljanstev. Tujci za delo in bivanje v ZDA dobijo tako imenovano zeleno karto, ki je odskočna deska do državljanstva. Trump je ob napovedi novega vizumskega programa dejal, da bo njegova karta zlata in bo pripeljala v ZDA uspešne in bogate ljudi, ki bodo zaposlovali Američane in plačevali davke.

WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek potrdil proračunsko resolucijo, ki pomeni začetek procesa uresničevanja agende predsednika Donalda Trumpa, poročajo ameriški mediji. Proti so glasovali vsi demokrati in en republikanec. Potrditev resolucije pomeni zmago za predsednika predstavniškega doma kongresa Mika Johnsona, ki si zaradi tesne republikanske večine ni mogel privoščiti izgube več kot le enega glasu njegove poslanske skupine.

WASHINGTON - Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v torek dejala, da Združenje dopisnikov Bele hiše odslej ne bo več odločalo o tem, kateri novinarji bodo imeli dostop do dogodkov predsednika ZDA Donalda Trumpa, ampak bo o tem odločala njena ekipa. Predsednikzdruženja Eugene Daniels je dejal, da ta poteza posega v neodvisnost svobodnih medijev ZDA. Dopisniki Bele hiše so se v času predsednika Joeja Bidna pritoževali, da predsednik ni dovolj dostopen za medije. Trump je to postavil na glavo in je imel od svoje prisege naprej praktično skoraj vsak dan bolj ali manj neformalna kramljanja z novinarji, ki so ga lahko spraševali karkoli.

TEHERAN - Iran je obsodil nov sveženj sankcij, ki so jih je proti iranski naftni trgovini v ponedeljek uvedle ZDA. Po oceni Teherana je ukrep jasen znak sovražnosti. Washington je v ponedeljek objavil, da so na seznam sankcioniranih dodali več kot 30 posameznikov in plovil, povezanih z iransko trgovino z nafto. Gre za drugi sveženj sankcij proti islamski republiki, odkar je ameriški predsednik Donald Trump obnovil t. i. politiko največjega pritiska na državo.

WASHINGTON - Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se v torek občutno pocenile, s čimer je tržna vrednost podjetja padla pod 1000 milijard dolarjev. Vlagatelje je razočarala prodaja Teslinih vozil v Evropi, prav tako premlevajo agresivni vstop glavnega izvršnega direktorja Elona Muska v politiko. Musk je med drugim v zadnjem času izrazil podporo skrajno desnim politikom v Evropi, med drugim v Nemčiji. Njegova politična stališča v Evropi in Nemčiji "niso najboljša stvar za Teslino prodajo", je za AFP ocenil analitik družbe Wedbush Securities Dan Ives.

SANTIAGO DE CHILE - V Čilu so v torek zvečer razglasili izredne razmere s policijsko uro, potem ko je po večini države prišlo do izpada elektrike. Izpad je prizadel območje, na katerem živi več kot 90 odstotkov od 20 milijonov prebivalcev države. Po navedbah oblasti so medtem že obnovili oskrbo z elektriko za večino gospodinjstev v državi.