Pregled - svet do 12. ure

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v ponedeljek z desetimi glasovi za in petimi vzdržanimi potrdil ameriški predlog resolucije, ki poziva k hitremu koncu spopadov in trajnemu miru med Ukrajino in Rusijo. Poleg ZDA sta jo med drugim podprli Rusija in Kitajska, vzdržale so se evropske članice. Evropska peterica v VS je želela izpostaviti pravičen mir na temelju Ustanovne listine ZN ter načela suverenosti in ozemeljske celovitosti držav. To je sicer prva resolucija VS ZN o vojni v Ukrajini od začetka ruske agresije pred tremi leti.

WASHINGTON - Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na novinarski konferenci s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dejal, da si Evropa želi trdnega miru v Ukrajini, za kar pa potrebuje ameriška varnostna jamstva. Takšen pristop je označil za prelomnico na poti do miru. Dogovor o premirju med Ukrajino in Rusijo bi lahko bil sklenjen v prihodnjih tednih, je dejal. Meni, da mirovni dogovor ne sme pomeniti ukrajinske vdaje in da mora biti podprt z ustreznimi varnostnimi jamstvi.

MOSKVA - Evropske in druge države lahko sodelujejo v pogovorih za reševanje konflikta v Ukrajini, je v ponedeljek povedal ruski predsednik Vladimir Putin. Podprl je predlog ameriškega kolega Donalda Trumpa, po katerem bi ZDA, Rusija in Kitajska prepolovili svoje obrambne izdatke. Prav tako je pripravljen na ameriške naložbe v strateške rudnine na okupiranem ukrajinskem ozemlju. Znova je bil kritičen do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki da "postaja strupena figura" med ukrajinskimi oboroženimi silami.

KIJEV - V ukrajinskem parlamentu so poslanci v ponedeljek ob tretji obletnici ruske invazije glasovali o resoluciji, ki potrjuje legitimnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Resolucija ni bila sprejeta. Na zasedanju je namreč prejela le 218 od 226 potrebnih glasov. Okoli 54 poslancev, ki se je udeležilo zasedanja, ni glasovalo. Med njimi je bilo tudi 38 članov stranke ukrajinskega predsednika Sluga naroda.

KIJEV/MOSKVA - Rusija je Ukrajino ponoči napadla z manevrirnimi raketami in brezpilotnimi letalniki. Natančen obseg škode in število žrtev še nista znana. Po doslej zbranih podatkih je bila civilistka ubita v regiji Sumi na severovzhodu, ena ženska pa je bila ranjena v kraju Obuhiv v bližini Kijeva. Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da je ponoči nad ruskim ozemljem prestreglo in uničilo 19 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

BRUSELJ - Evropska unija je v ponedeljek na srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarom v Bruslju izrazila zaskrbljenost zaradi operacije izraelske vojske na zasedenem Zahodnem bregu. Sar je napovedal, da je operacija namenjena zagotavljanju varnosti Izraela in da bodo nadaljevali boj proti terorizmu. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas pozvala tudi k spoštovanju dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, katerega prva faza se bo iztekla v začetku marca. Srečanje EU in Izraela je potekalo v okviru pridružitvenega sporazuma iz leta 2000.

VATIKAN - Papež Frančišek je znova mirno preživel noč v rimski bolnišnici Gemelli, kjer se zdravi zaradi pljučnice na obeh pljučnih krilih, so danes sporočili iz Vatikana in dodali, da je papež dobro počival vso noč. Pred tem je Vatikan včeraj sporočil, da se je zdravstveno stanje papeža nekoliko izboljšalo, vendar ostaja kritično.

DUNAJ - V Avstriji se nadaljujejo pogovori med ljudsko stranko, socialdemokrati in liberalnim Neosom o oblikovanju vlade. Pogajalci treh strank, katerih prvi poskus sestave koalicije je v začetku leta propadel, si prizadevajo oblikovati skupni vladni program, ki naj bi ga kmalu predstavili. V primeru dogovora med strankami bi novi avstrijski kancler najverjetneje postal vodja ljudske stranke Christian Stocker. Od prihodnje vlade se pričakuje, da bo znižala proračunski primanjkljaj in okrepila gospodarsko rast. V ospredju dela vlade bodo tudi migracije.

WASHINGTON - Ameriški vladni uslužbenci so se v ponedeljek soočili z zmedo zaradi nasprotujočih si nasvetov glede skladnosti z navodili milijarderja Elona Muska, naj do polnoči poročajo o tem, kaj so delali prejšnji teden, ali pa jim grozi odpoved. Nekatera ministrstva, kot je finančno, so navodilo vzela resno, druga, kot sta pravosodno in obrambno, pa so uslužbencem sporočila, da ga ni treba upoštevati. Urad a upravljanje z osebjem zvezne vlade je nato sporočil, da jim navodil ni treba upoštevati.

WASHINGTON - Sodnik v Washingtonu je v ponedeljek zavrnil zahtevo tiskovne agencije Associated Press, da Beli hiši začasno odredi popoln dostop do dogodkov predsednika Donalda Trumpa. Spor med agencijo in Trumpom se je začel po njegovem preimenovanju Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv, ki ga AP ne upošteva. Agencija AP zaradi zavračanja dostopa do osrednjih točk poročanja o delovanju ameriškega predsednika, kot sta Ovalna pisarna in predsedniško letalo AirForceOne, toži Trumpovo vlado. Očita ji, da s to potezo krši prvi amandma k ustavi, ki zagotavlja svobodo izražanja.

PARIZ - V mestu Vannes v francoski Bretanji se je v ponedeljek začelo sojenje nekdanjemu kirurgu Joelu Le Scouarnecu, obtoženemu, da je v 25 letih zdravniške prakse posilil ali spolno zlorabil 299 pacientov, večinoma otrok, mlajših od 15 let. 74-letnik je krivdo priznal. Grozi mu do 20 let zapora.

KUALA LUMPUR - Skoraj enajst let po izginotju letala MH370 družbe Malaysia Airlines je pomorsko podjetje Ocean Infinity sprožilo novo iskalno operacijo, je danes povedal malezijski minister za promet Anthony Loke. Dodal je, da se o podrobnostih operacije še usklajujejo, a hkrati pozdravil proaktivnost podjetja, ki je že izvedlo sicer neuspešno iskanje leta 2018.

SEUL - V Južni Koreji se je na gradbišču avtoceste zrušil most. V nesreči so umrli najmanj štirje ljudje, šest je poškodovanih. Nesreča se je zgodila na gradbišču avtoceste približno 80 kilometrov južno od Seula. Popustilo je pet 50-metrskih jeklenih nosilcev, ki so podpirali most, medtem ko so delavci pod mostom z žerjavom premikali nosilce med stebri.