Pregled - svet do 12. ure

WASHINGTON/MOSKVA - Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za ameriški The New York Post dejal, da se je z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom po telefonu pogovarjal o koncu vojne v Ukrajini, vendar ni razkril, kdaj naj bi do pogovora prišlo. V intervjuju, ki ga je imel Trump v petek na letalu Air Force One, časnik pa ga je objavil v soboto, je na vprašanje, kolikokrat je govoril s Putinom, odgovoril, da je bolje, da tega ne pove. Kremelj Trumpovih navedb ni ne potrdil ne zanikal.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto Rusijo obtožil, da krepi vojaško moč za nadaljevanje vojne proti Ukrajini. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je obtožil, da se ne pripravlja na mirovna pogajanja, ampak na nadaljevanje vojne. Poročila obveščevalnih služb potrjujejo, da Rusija oblikuje nove divizije, je opozoril Zelenski. Njihovo sodelovanje s Severno Korejo se bo še naprej krepilo, Moskva pa prav tako širi sodobne tehnologije vojskovanja v regijo, zlasti tehnologije dronov, je opozoril.

GAZA/RAMALA - Izraelska vojska se je v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja umaknila s koridorja Necarim, ki ločuje severni in južni del Gaze, so poročali izraelski mediji. Izrael umika uradno še ni potrdil, ga pa je potrdil uradnik palestinskega gibanja Hamas. S koridorja se je vojska delno že umaknila kmalu po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja. V skladu z dogovorom naj bi vojska v celoti zapustila območje, z izjemo kilometrskega pasu ob izraelski meji. Njen umik bo olajšal vračanje razseljenih Palestincev z juga na sever enklave. Izraelska vojska medtem po lastnih navedbah širi operacije na zasedenem Zahodnem bregu.

KAIRO - Egipt bo konec meseca gostil izredni vrh arabskih držav, na katerem bodo razpravljali o zadnjih resnih dogodkih ter položaju Palestincev na območju Gaze, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Kairu. Do sklica vrha prihaja po ostrih odzivih tako arabskih držav kot mednarodne skupnosti na načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA prevzele območje Gaze in ga spremenile v riviero Bližnjega vzhoda, potem ko bodo Palestince preselili drugam.

PRIŠTINA - Na Kosovu potekajo parlamentarne volitve. Za 120 poslanskih mest se poteguje 27 strank in zavezništev. Za jasnega favorita velja od leta 2021 vladajoče Gibanje samoopredelitve premierja Albina Kurtija. Ta je državljane pozval k udeležbi na volitvah. Mnogi razseljeni kosovski Srbi so medtem z avtobusi že odpotovali na Kosovo, da bi oddali glasove. Vseh deset sedežev, rezerviranih za srbsko manjšino, bo verjetno osvojila Srbska lista. Volišča so se odprla ob 7., zaprla se bodo ob 19. uri, ko bodo znani izidi vzporednih volitev.

QUITO - V Ekvadorju bodo volivci izvolili novegha predsednika. Največ možnosti za zmago imata 37-letni trenutni predsednik Daniel Noboa, sin enega najbogatejših Ekvadorcev, ter 47-letna odvetnica Luisa Gonzalez, varovanka bivšega socialističnega predsednika Rafaela Corree. Noboa je bil kot najmlajši predsednik v zgodovini izvoljen leta 2023, ko se je prav tako pomeril z Luiso Gonzalez. Njegov skrajšani mandat je zaznamovalo ostro ukrepanje proti nasilju kriminalnih tolp, povezano s preprodajo drog.

GEORGETOWN - Območje Karibov je ponoči prizadel močan potres z magnitudo 7,6. Žarišče potresa je bilo po podatkih ameriškega geološkega inštituta USGS približno 200 kilometrov jugozahodno od Kajmanskih otokov na globini 10 kilometrov. Ameriški nacionalni center za opozarjanje pred cunamiji je izdal opozorilo za Kajmanske otoke, Kubo in Honduras, vendar je bilo kasneje preklicano. Gre za najmočnejši potres na območju Karibov po letu 2021, ko je Haiti prizadel potres z magnitudo 7,2.

WINDHOEK - V namibijski prestolnici je v starosti 95 let v soboto umrl prvi predsednik neodvisne Namibije Sam Nujoma. Po osamosvojitvi Namibije leta 1990 je državo vodil do leta 2005. Namibijski predsednik Nangolo Mbumba je sporočil, da je umrl cenjeni borec za svobodo in revolucionarni voditelj. Nujoma je leta 1990 prisegel kot prvi predsednik neodvisne Namibije, na položaj pa je bil ponovno izvoljen še za dva mandata.

ZAGREB - V hrvaška pristanišča je lani vplulo 86 tujih potniških ladij, kar je skoraj 14 odstotkov več kot leto prej. Te so prepeljale milijon potnikov ali za 21 odstotkov več kot leta 2023, najbolj priljubljeno pristanišče pa je tisto v Dubrovniku, kažejo podatki hrvaškega statističnega urada (DZS). Tuje ladje za križarjenje, ki so opravile 736 križarjenj, so se v primerjavi z letom 2023 na Hrvaškem lani zadržale dlje, in sicer za 14,7 odstotka dlje.