Knjiga Laszla Göncza daje vpogled v razvoj madžarske avtohtone narodne skupnosti

Knjiga opisuje ustavnopravno ureditev avtohtonih narodnih skupnosti in predstavlja tudi dogajanje, povezano z madžarsko narodno skupnostjo, od sprejetja dopolnil k ustavi takratne socialistične republike do sprejetja nove ustave samostojne države, torej v letih 1988-1992, je pojasnil Göncz.

V knjigi so povzeti tudi prispevki organizacij madžarske narodne skupnosti pri oblikovanju bilateralnih odnosov med Slovenijo in Madžarsko ter odnos omenjene skupnosti do slovenske osamosvojitve in do dogodkov v okviru demokratičnega preoblikovanja družbe.

Pri ustvarjanju vsebine se je Göncz poleg strokovne literature naslanjal tudi na zapisnike in magnetograme DZ. "Pri sprejemanju amandmajev k ustavi novonastale države je bilo kar nekaj takih zadev, kjer so bila potrebna neformalna usklajevanja. Postavljala so se vprašanja, ki so tudi danes v Evropi v zvezi z ohranitvijo manjšinskih pravic, a je madžarska narodna skupnost nedvomno stala za slovensko osamosvojitvijo," je poudaril avtor.

Opozoril je na težave pri nastajanju narodnostno mešanih občin, posebej v Prekmurju. Veliki občini, kot sta Murska Sobota in Lendava, dobro delujeta, medtem ko so manjše občine potrebovale nekaj let, da so se stabilizirale, je dejal. Kot rak rano manjšinskega sistema je izpostavil tudi neučinkovitost oziroma pomanjkanje nadzornega mehanizma v lokalni samoupravi. Tudi danes je po njegovem mnenju na tem področju veliko vprašanj in nedoslednosti.

Strokovnjak za manjšinsko-etnična vprašanja na inštitutu Mitja Žagar, ki je h knjigi prispeval uvodne misli, pa je izpostavil pomen sodelovanja s posameznimi aktivisti in madžarsko skupnostjo. "Skupaj smo komunicirali, knjiga zelo lepo opisuje ta proces in izraža optimizem, ki je bil takrat v družbi," je dejal.

Prav integracija teh skupnosti je po njegovem prepričanju privedla do normalizacije odnosov v državi. A ta vprašanja so, kot je spomnil, še aktualna. V manjšinskem procesu je treba namreč stalno stremeti k izboljšanju, pri tem so bistvenega pomena vključevanje, integracija in pripravljenost na sodelovanje, je poudarili Žagar.

Knjiga z naslovom Madžarska narodna skupnost v času demokratičnih družbenih sprememb in osamosvojitve Republike Slovenije: ustavnopravna ureditev avtohtonih narodnih skupnosti ter položaj in izzivi madžarske narodne skupnosti v Sloveniji v obdobju 1989-1991 je sicer izšla pri založbi inštituta v zbirki Etničnost, ki jo je uredil Danijel Grafenauer.