Muzejska galerija romske zgodovine v Černelavcih pri Murski Soboti po 13. letih zapira svoja vrata
Murska Sobota, 11. avgusta - Pred več kot desetletjem je v Černelavcih med Puščo in Mursko Soboto odprla vrata Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher. Ustanovitelj društva in muzeja je Jožef Podbregar. Predmete je sam zbiral in restavriral. Ker pa je, kot je povedal za STA, obiskovalcev vedno manj, je nekaj predmetov že prodal.
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Pred 13. leti je v Černelavcih med Puščo in Mursko Soboto odprla vrata Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher. V ozadju ustanovitve društva in muzeja je Jožef Podbregar ki se je, ker je vedno manj obiskovalcev, odločil, da muzej zapre.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije zgodovine Romov.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Pred več kot desetletjem je v Černelavcih, zaselku med Puščo in Mursko Soboto, odprla vrata Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher. Ker je bilo vedno manj obiskovalcev, je muzej zaprl svoja vrata.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher ima številne fotografije življenja Romov.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher pripoveduje tudi zgodbe o poklicih, ki so jih nekoč opravljali Romi. Niso bili le glasbeniki, bili so tudi brusilci nožev, kovači, pletarji, ženske pa vedeževalke.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Tipična cula, v kateri so Rominje nosile stvari v Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije zgodovine Romov; mnogi so bili odlični glasbeniki.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije zgodovine Romov.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher. Romi so bili, pravi lastnik muzeja Jožef Podbregar, odlični izdelovalci orožja. Meč je že prodal, zdaj na njegovem mestu visi zračna puška.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Lončeno posodje v Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
Pred 13. leti je v Černelavcih med Puščo in Mursko Soboto odprla vrata Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher. V ozadju ustanovitve društva in muzeja je Jožef Podbregar ki se je, ker je vedno manj obiskovalcev, odločil, da muzej zapre.
Foto: Vida Toš/STA
Murska Sobota, Černelavci.
V Muzejski galeriji romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher so številne fotografije romske zgodovine. Romi so nekoč tudi hodili po domovih in popravljali dežnike.
Foto: Vida Toš/STA
Želja odpreti muzej, ki bi pripovedoval zgodbo romskega ljudstva, je bila, pravi Podbregar, sinova. Zato se je odločil ustanoviti društvo Phuro.Kher, kar pomeni stara hiša in je predelal svojo nekdanjo avtomobilsko delavnico ter prostor napolnil s fotografijami, glasbili, posodo, omarami in urami ter orožjem, ki jih je sam restavriral.
Pred 13. leti, dodaja, je bila muzejska galerija odlično obiskana, prihajali so ljudje iz vse Slovenije in tudi tujine. A sčasoma je zanimanje poniknilo, zato se je odločil letos muzejsko galerijo zapreti, nekaj predmetov je tudi že prodal. Recimo "velik bas", kot kontrabasu rečejo Prekmurci, ki je včasih stal v kotu muzeja, zdaj pa spet služi svojemu prvotnemu namenu.
Drugače pa je v muzejski galeriji mogoče še vedno najti vitrino, v kateri je bila, ponosno pove Podbregar, violina njegovega strica, ki je bil "primaš", oziroma "prva violina" v enem od pred desetletji številnih "band". "Njegovo obleko sem tudi postavil na ogled v tej vitrini, ki sem jo sam izdelal," še pove Podbregar in nadaljuje s pripovedovanjem zgodb. Vsak predmet v muzeju jo ima, še posebej zanimive nosijo cimbale. "Te sem kupil na Češkem ... tam so me Cigani skoraj ubili," se smeje. "Mene in mojega zeta. Kako sva jim ušla? Imela sva hitrejši avto," je dodal.
Naslednje cimbale, na katere pokaže, je kupil na Madžarskem in jih, kot vse ostale, sam restavriral. "Sam sem se naučil restavrirati, čisto sam. Sem samouk, a ne le za restavriranje, tudi avtomobile sem popravljal ter se tudi tega naučil sam. Sem pravi ezermešter (mojster za vse op. p.)," še pove Podbregar, ki je pred leti priimek spremenil iz tipično romskega v slovenskega.
V muzejski galeriji so tudi zapisi o zgodovini Romov, romski stanovanjski kulturi, o obrti in poklicih Romov, zdravilstvu in vedeževanju, kovaštvu ter o glasbenikih in instrumentih in glasbi, ki jo imajo, tako Podbregar, Romi v krvi. Tudi v njegovi družini je glasba ljudem v krvi. "Ne, cimbal pa ne prodajam. Tudi, če mi kdo ponudi 5000 evrov za te cimbale, jih ne dam. Moja dva vnuka igrata in vadita na teh cimbalah, ki jih vidite tukaj. Eden od vnukov je že zaključil glasbeno šolo v Beltincih, kjer se je naučil odlično igrati. Vnukinja pa jo še obiskuje," še doda.