Zanimanje za avtohtono belokranjsko pramenko raste
Adlešiči, 7. julija - V zadnjih letih se v Beli krajini vse bolj trudijo ohranjati belokranjsko pramenko, edino ohranjeno pasmo drobnice, ki izvira izključno iz Bele krajine. Cenjena je zlasti kot pečena jagnjetina.
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Ranko Selakovič.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Direktor zavoda Damijan Vrtin.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Direktor zavoda Damijan Vrtin.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Koordinator projekta Andrej Kastelic.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Marindol, kmetija Ranka Selakoviča.
Predstavitev belokranjske pramenke ter projekta potrjevanja njenega izvora in porekla z genotipizacijo, ki ga s partnerji izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.
Ranko Selakovič.
Foto: Aleš Kocjan/STA
Za rejo belokranjsko pramenke se odloča vse več rejcev, prav tako vse več gostincev ponuja njeno pečenko. Trenutno je po besedah direktorja novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda Damijana Vrtina v Sloveniji okoli 30 rejcev, ki skupaj gojijo okoli 900 primerkov. Največ jih je na območju Adlešičev v Beli krajini.
V zavodu se sicer trudijo zagotoviti gensko čistost pasme in preprečiti možnosti zlorab. V ta namen izvajajo projekt potrjevanja izvora belokranjske pramenke z genotipizacijo. Projekt je potrdil, da rejci pasme vestno opravljajo svoje delo, je povedal Andrej Kastelic iz omenjenega zavoda.