S projektom potrdili nevarnost zadrževanja pod obalnimi klifi
Strunjan, 17. junija - Pod strmimi stenami, ki predstavljajo večji del slovenske obale, se ni varno sončiti, je v Strunjanu ob predstavitvi projekta Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja opozoril profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Timotej Verbovšek. Opozoril je, da je že majhen kamenček lahko usoden, če pade z velike višine.
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Foto: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Podor v Strunjanu avgusta 2023.
Foto: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Plaz na Debelem rtiču.
Foto: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Župnišče v Piranu.
Foto: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Foto: Bojan Kralj/STA
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Klemen Kregar, direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman, profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Timotej Verstovšek, vodja oddelka za geotehniko in prometnice na Zavodu za gradbeništvo Karmen Fifer Bizjak.
Foto: Bojan Kralj/STA
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Foto: Bojan Kralj/STA
Strunjan, Restavracija Pinija.
Novinarska konferenca o nevarnostih erozijskih procesov na slovenskih obalnih flišnih klifih.
Foto: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Slovenska obala je geološko zanimiv teren, saj je razen manjšega apnenčastega območja pri Izoli sestavljena iz fliša, torej iz izmenjujočih se plasti mehkih laporovcev in trših peščenjakov, prisotne pa so tudi plasti trših apnenčastih kamnin, je pojasnil.
Analiza podatkov še ni končana, jasno pa je že, da je izpodjedanje klifa hitrejše od pričakovanj. Poleg tega kamnine različno preperevajo, to pa ni povezano s podatki o trdnosti in mineralni sestavi. Stroka zato ne more napovedati, kdaj se bo kaj zrušilo.