Društvo Čmrljica po letu dni delovanja s prvo številko glasila in monitoringom čmrljev

Škofja Loka, 19. maja - V Sloveniji že dobro leto deluje Društvo Čmrljica, katerega poslanstvo je ozaveščanje o pomenu, pestrosti, ogroženosti in varstvu opraševalcev. Posvečajo se predvsem divjim opraševalcem, zlasti čmrljem in čebelam samotarkam. Prvo leto delovanja društva sta zaznamovala predvsem izid prve številke društvenega glasila Brenčač in začetek monitoringa čmrljih matic, so sporočili iz društva.

Ljubljana.
Čebela na jabolčnem cvetu.
Foto: Blaž Koderman

Vloga čmrljev in čebel samotark je še vedno premalo poznana, čeprav opravijo več kot polovico opraševanja, navajajo v društvu. Njihovo varovanje je zato po njihovih navedbah ključno za našo prehransko varnost in ohranjanje biotske pestrosti.

Društvo je februarja izdalo prvo številko glasila Brenčač. Osrednja tema prve številke so ravno čmrlji. Na 44 straneh so zbrali zanimivosti iz njihovega življenja, predstavljajo pomen njihovega opraševanja, razložijo, zakaj so ogroženi, in kako jim lahko pomagamo. Predstavili so tudi najpogostejše vrste, ki živijo v Sloveniji. Glasilo je opremljeno tudi s fotografijami in ilustracijami. Tiskana različica je brezplačno dostopna na spletni strani društva.

Konec aprila pa se je končala prva sezona akcije Pru čmru. Kot so opisali, gre za akcijo občanske znanosti, katere namen je bil zbrati podatke o opažanjih čmrljih matic. "Pri čmrljih namreč prezimijo samo v preteklem letu izlegle matice, zato so vsi čmrlji pomladi matice," so navedli. Z akcijo so želeli ugotoviti, kdaj matice postanejo dejavne, kakšne so razlike med vrstami in na čem se hranijo. Obenem so želeli spodbuditi ljudi, da so pozorni na njihove prehranske potrebe.

Sodelujoči so opažanja sporočali prek posebne mobilne aplikacije. V akciji je sodelovalo vsaj 75 ljudi, ki so prispevali kar 1451 podatkov z vseh koncev Slovenije. Ekipo, ki je koordinirala akcijo, čaka še natančen pregled zbranih podatkov. Kot so zapisali, pa so bili po prvih analizah najpogosteje opaženi rjavi, svetli ali temni zemeljski čmrlj in vrtni čmrlj. Z akcijo bodo naslednje leto nadaljevali, z leti pa bodo tako dobili vpogled, kako se dejavnost čmrljev spreminja zaradi podnebnih sprememb, so še dodali.

maa/lu
© STA, 2024