Snežne razmere v visokogorju

Na višjih vrhovih je snežna odeja nestabilna predvsem v zametih, ki so nastali med sneženjem ob južnem in zahodnem vetru. Tam se lahko sproži kložast plaz že ob manjši obremenitvi. Med približno 2000 in 2200 metri je snežna odeja zaradi ohladitve prehodno bolj stabilna, vendar ostaja nevarnost podiranja opasti. Ob sončnem vremenu se poveča verjetnost spontanega proženja plazov mokrega snega na najbolj osončenih pobočjih pod okoli 1800 metri nadmorske višine.

Ob ohladitvi v noči na torek je snežna odeja pomrznila, predvsem pod okoli 1800 metri pa je ostala mokra in zmehčana zaradi dežja v preteklih dneh, lahko je ponekod nastala skorja, predvsem na zahodu, kjer se je hitreje jasnilo. V visokogorju, večinoma nad okoli 2200 do 2400 metri je sneg suh in mehak ter močno spihan. Veliko je zametov, nastale so nove opasti. Na spihanih legah je podlaga trda ali pomrznjena, skorjasta. Težko je točno določiti višine, kjer se menjajo snežne razmere, saj je v preteklih dneh meja sneženja nihala večinoma med 2000 in 2400 metri, občasno je deževalo tudi višje.

Danes bo po sončnem dopoldnevu nastajala kopasta oblačnost, vrhovi bodo občasno v oblakih. Nastajale bodo krajevne plohe, lahko kakšna nevihta. Pihal bo večinoma šibak jugozahodnik ali zahodnik. Ničta izoterma bo na nadmorski višini okoli 1900 metri. Po dokaj jasni noči se bo v sredo dopoldne ob zahoda postopno pooblačilo. Temperaturne razmere bodo precej podobne današnjim, le sonca bo precej manj in zato ne bo prav dosti vplivalo na sneg. Pihal bo šibak do zmeren jugozahodnik. Predvsem na območju zgornjega Posočja bodo občasno manjše padavine z mejo sneženja med 1400 in 1700 metri nadmorske višine. Količina padavin bo majhna. V četrtek in petek bo povečini sončno, več oblačnosti bo na območju Julijskih Alp ter zahodnih in osrednjih Karavank. Pihal bo šibak do zmeren jugozahodnik. Postopno bo spet topleje.

Zaradi ohladitve je sneg pomrznil in zato je snežna odeja trenutno nekoliko manj labilna, a močno sonce lahko danes predvsem pod 1800 metri na prisojnih pobočjih vpliva na proženje plazov mokrega snega, kjer je snega na teh višinah sploh še dovolj. V visokogorju, nad okoli 2200 metri, je nekaj novega snega (največ v Julijskih Alpah, tam pa v zahodnem delu), ki se lahko na strmih pobočjih splazi ob manjši obremenitvi. Predvsem na severnih in vzhodnih straneh je veliko zametov. Tam se lahko na strmih pobočjih sproži kložasti plaz že ob majhni obremenitvi snežne odeje. Nove klože se od starejših ločijo, koder so bele, starejše pa imajo v sebi precej puščavskega prahu. Od petka dalje, ko se bo v višinah hitro grelo, se bo povečala možnost plazenja mokrega snega, še zlasti v dneh, ko bo tudi sončno vreme. Pričakuje se, da se bodo takrat začeli prožiti plazovi tudi visoko v visokogorju.