Pregled - svet do 12. ure

PARIZ - Zemlja je prvič v zgodovini preživela 12 mesecev s temperaturami, ki so bile za 1,5 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). V obdobju med februarjem lani in januarjem letos se je namreč povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 1,52 stopinje nad predindustrijsko referenčno vrednost. To sicer ne pomeni trajne kršitve meje 1,5 stopinje določene v pariškem sporazumu, saj se ta meri skozi desetletja, pojasnjujejo znanstveniki. Po podatkih Copernicusa je bil prejšnji mesec tudi najtoplejši januar v zgodovini, temperature pa so bile na splošno za 1,66 stopinje višje od januarskega povprečja za obdobje med letoma 1850 in 1900.

WASHINGTON - Ameriško brezpilotno letalo je v sredo v Bagdadu ubilo višjega poveljnika proiranske skupine Kataib Hezbolah, ki jo ZDA krivijo za napad na severu Jordanije, ko so umrli trije ameriški vojaki. Skupno so v napadu na avto v Bagdadu umrli trije ljudje. Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da napad ni terjal žrtev med civilisti. Iraška proiranska skupina Al Nudžaba je v izjavi napovedala odgovor na napad. Tiskovni predstavnik iraškega premierja pa je mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA obtožil, da je postala dejavnik nestabilnosti v tej bližnjevzhodni državi.

TEL AVIV - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v sredo med obiskom Tel Aviva dejal, da je dogovor o vrnitvi talcev iz Gaze še vedno mogoč in med pripravami na okrepljeno izraelsko ofenzivo na Rafo, kamor so se zatekli številni Palestinci, pozval k zaščiti civilistov v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč pred tem v televizijskem nagovoru sporočil, da je oboroženim silam odredil, naj bodo pripravljene na delovanje v Rafi.

BAKU - Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je na predčasnih predsedniških volitvah v sredo pričakovano osvojil nov sedemletni mandat. Glede na izide vzporednih volitev, ki so jih po zaprtju volišč objavili državni mediji, je Alijev prejel med 92,4 in 93,9 odstotka glasov.

ISLAMABAD - V Pakistanu so se odprla volišča, kjer bo okoli 128 milijonov ljudi lahko izbiralo med več tisoč kandidati za poslance spodnjega doma parlamenta in štirih regionalnih parlamentov. Volitve je že zaznamovalo tako nasilje kot obtožbe o manipulacijah, zmaga pa se obeta bivšemu premierju Navazu Šarifu in njegovi stranki Muslimanska liga (PML-N).

MOSKVA - Ruska volilna komisija je zaradi domnevnih nepravilnosti zavrnila kandidaturo opozicijskega politika Borisa Nadeždina za prihajajoče predsedniške volitve, je na družbenih omrežjih sporočil Nadeždin. Z odločitvijo komisije se ne strinja, v luči tega pa je napovedal, da se bo nanjo pritožil na vrhovno sodišče.

REYKJAVIK - Na polotoku Reykjanes na jugozahodu Islandije je izbruhnil vulkan. To je že tretji izbruh, ki je prizadel območje, od decembra. Razpoka, iz katere uhaja lava, je dolga približno tri kilometre.

WASHINGTON - Ameriški senat v sredo ni izglasoval kompromisnega zakonskega predloga o 118 milijard dolarjev vredni pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu. Predlog je dobil le 49 glasov podpore od potrebnih 60, saj je proti glasovalo tudi pet demokratov, ki zavračajo zaostrovanje politike do migrantov, kar je del kompromisa.

WASHINGTON/BRUSELJ - Predstavniški dom ameriškega kongresa v torek ni uspel potrditi ustavne obtožbe ministra za domovinsko varnost Alejandra Mayorkasa. Za potrditev ustavne obtožbe, ki je Mayorkasu očitala namerno in sistematično zavračanje zakonodaje o meji, je glasovalo 214 kongresnikov, proti pa jih je bilo 216, pri čemer so štirje republikanci glasovali skupaj z demokrati. Demokratska stranka je poskus ustavne obtožbe zavrnila kot neutemeljen poskus politične diskreditacije.

QUITO - Ekvadorsko ustavno sodišče je v sredo na podlagi tožbe neozdravljive pacientke Paole Roldan dekriminaliziralo evtanazijo. S sedmimi glasovi za in dvema proti so zdravnikom odprli vrata, da lahko neozdravljivi pacientki pomagajo umreti, ne da bi jim za to grozila zaporna kazen. Ekvador je tako za Kolumbijo postal druga latinskoameriška država, ki je evtanazijo dekriminalizirala.

WASHINGTON - Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA je lani v primerjavi z letom 2022 padel za 18,7 odstotka na 773,4 milijarde dolarjev, kar je največji letni padec po letu 2009, poroča ministrstvo za trgovino ZDA.

KOEBENHAVN - Danski ladjar Maersk je leto 2023 sklenil z velikanskim padcem čistega dobička. Ta je nanesel 3,8 milijarde dolarjev, kar je sicer nekaj nad napovedmi stroke, a krepko pod 29,2 milijarde dolarjev, kolikor je znašal leta 2022. V podjetju ob tem opozarjajo na izzive v letošnjem letu, ki izhajajo tudi iz negotovih razmer na Bližnjem vzhodu.

TOKIO - Japonski investicijski velikan Softbank je med oktobrom in koncem decembra 2023 po štirih četrtletjih izgub vnovič zabeležil čisti dobiček. Nanesel je 950 milijard jenov (5,96 milijarde evrov). V Softbank so dobre rezultate pripisali donosom iz investicij v tehnološka zagonska podjetja in v izvedene finančne instrumente.

SAN JOSE - Podjetje za plačilne transakcije Paypal je v zadnjem četrtletju lani vknjižilo nekaj več kot osem milijard dolarjev prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju 2022. Dobiček je poskočil za 52 odstotkov na 1,4 milijarde dolarjev, so iz podjetja sporočili v sredo po zaprtju borz.

PEKING - Kitajska je januarja zabeležila novo medletno deflacijo, četrto zapored in najvišjo po drugi polovici leta 2009. Cene življenjskih potrebščin so medletno nazadovale za 0,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več od napovedi analitikova. Decembra so imeli v drugem največjem gospodarstvu na svetu 0,3-medletno znižanje cen življenjskih potrebščin.

NEW YORK - Ameriški konglomerat zabavne in medijske industrije Disney je v zadnjem četrtletju lani ustvaril 2,15 milijarde dolarjev čistega dobička, s tem pa presegel pričakovanja analitikov. Prihodke je s 23,55 milijarde dolarjev ohranil na ravni izpred leta dni. Delnice podjetja so se v podaljšanem trgovanju podražile za 6,71 odstotka na 105,79 dolarja.

LONDON - Britanska farmacevtska družba AstraZeneca je lansko leto uspela skoraj podvojiti čisti dobiček na šest milijard dolarjev. Prihodki skupine so narasli za tri odstotke na skoraj 46 milijard dolarjev. Uspešno poslovanje je posledica močne divizije podjetja za zdravljenje raka, s katero so pokrili slabše poslovanje v enoti za covid-19.

LONDON - Britanski proizvajalec izdelkov za gospodinjstvo Unilever je v letu 2023 zabeležil 6,5 milijarde evrov dobička po davkih, kar je 15 odstotkov manj kot v letu 2022. Prihodki skupine so nazadovali za 0,8 odstotka na 59,6 milijarde evrov.