ZZB NOB: Slovenija naj spomni Italijo, zakaj je morala skleniti mirovno pogodbo
Koper, 6. februarja - V pričakovanju 10. februarja, ko v Italiji beležijo dan spomina na izselitev Italijanov iz Istre in povojne poboje, je Zveza združenj borcev za vrednote NOB predstavila listino, s katero predstavnike Slovenije poziva, naj od Rima zahtevajo konec manipulacij z zgodovino in priznanje italijanske agresije kot razloga za podpis mirovne pogodbe.
Koper, Pretorska palača.
Novinarska konferenca ZZB NOB Slovenije na temo Dva obraza 10. februarja - Premogovniški šoht v Bazovici.
Foto: Bojan Kralj/STA
Koper, Pretorska palača.
Novinarska konferenca ZZB NOB Slovenije na temo Dva obraza 10. februarja - Premogovniški šoht v Bazovici.
Predstavnik hrvaškega združenja antifašistov Edi Andreašić, raziskovalka Inštituta za novejšo zgodovino Nevenka Troha, predsednik ZZB NOB Slovenjie Marjan Križman, predsednik pokrajinskega sveta VZPI-ANPI za Furlanijo-Julijsko krajino Fabio Vallon in generalna sekretarka ZZB NOB Manja Konkolič.
Foto: Bojan Kralj/STA
Koper, Pretorska palača.
Novinarska konferenca ZZB NOB Slovenije na temo Dva obraza 10. februarja - Premogovniški šoht v Bazovici.
Predstavnik hrvaškega združenja antifašistov Edi Andreašić, raziskovalka Inštituta za novejšo zgodovino Nevenka Troha, predsednik ZZB NOB Slovenjie Marjan Križman, predsednik pokrajinskega sveta VZPI-ANPI za Furlanijo-Julijsko krajino Fabio Vallon in generalna sekretarka ZZB NOB Manja Konkolič.
Foto: Bojan Kralj/STA
Koper, Pretorska palača.
Novinarska konferenca ZZB NOB Slovenije na temo Dva obraza 10. februarja - Premogovniški šoht v Bazovici.
Predstavnik hrvaškega združenja antifašistov Edi Andreašić, raziskovalka Inštituta za novejšo zgodovino Nevenka Troha, predsednik ZZB NOB Slovenjie Marjan Križman in predsednik pokrajinskega sveta VZPI-ANPI za Furlanijo-Julijsko krajino Fabio Vallon.
Foto: Bojan Kralj/STA
Kot so zapisali, ima Italija vso pravico, da se spominja zanjo travmatičnih dogodkov, saj je izgubila etnično mešana območja, kjer je živelo približno 200.000 Italijanov, po vojni pa je bilo na tem območju pogrešanih med 3000 in 4000 ljudi. Opozarjajo pa, da se večina italijanske politike raje poslužuje manipulacij kot zgodovinskih dejstev. Za največjo manipulacijo je zgodovinarka Nevenka Troha označila označevanje dogajanja za genocid, opozorila je tudi na napihovanje številk.