Pregled - svet do 12. ure

Ljubljana, 31. januarja - Pregled dogodkov v svetu do 12. ure.

GAZA - Izraelska vojska je v torek sporočila, da je poplavila več predorov palestinskega islamističnega gibanja Hamas na območju Gaze. Ob tem je dodala, da je poskrbela, da ne bi poškodovala tamkajšnje podtalnice.

BRUSELJ - Obrambni ministri članic EU na neformalnem zasedanju razpravljajo o vzpostavitvi vojaške operacije v Rdečem morju, kjer jemenski hutijevci napadajo tovorne ladje. Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je izrazil upanje, da bo vzpostavljena sredi februarja. Na dnevnem redu imajo še nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini.

BRUSELJ - Voditelji držav članic EU se bodo drevi sestali na neformalni večerji, na kateri bodo skušali še pred četrtkovim izrednim zasedanjem doseči preboj v pogovorih o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU. Ali se bo madžarski premier Viktor Orban, ki ima še določene zadržke, udeležil večerje, še ni znano.

KIJEV - V delu regije Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je pod ruskim nadzorom, sta bila po navedbah tamkajšnjih proruskih oblasti v ukrajinskem napadu z droni ubita dva civilista, poročajo tuje tiskovne agencije. O napadih ruskih dronov in raket so na drugi strani poročali tudi z območij na jugu in vzhodu Ukrajine, smrtnih žrtev ni bilo.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil Valerija Zalužnega v ponedeljek pozval k odstopu, so poročali tuji mediji. Zalužni, ki je v Ukrajini zelo priljubljen, je odstop zavrnil. Gre za nadaljevanje napetosti med političnim in vojaškim vrhom v Kijevu, kjer so poročanje o pozivu k odstopu zanikali.

WASHINGTON - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je v torek v Washingtonu sešel z voditelji ameriškega kongresa in jih prepričeval, da je nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini v nacionalnem interesu ZDA. Stoltenberg je v ponedeljek in torek opravil pogovore v Pentagonu, Beli hiši in State Departmentu.

JEKATERINBURG - Rusija je podvojila proizvodnjo streliva za sisteme zračne obrambe, je med torkovim obiskom proizvodnih obratov v Jekaterinburgu povedal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je Rusija ob tem povečala tudi proizvodnjo lanserjev za sisteme zračne obrambe S-300 in buk, ki naj bi jih začeli uporabljati še letos.

SANA/TAMPA - Jemenski hutijevci so izvedli nov napad na ameriško vojaško ladjo v Rdečem morju. Nekaj ur pred tem je osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) sporočilo, da je omenjeni rušilec eno hutijevsko raketo sestrelil.

BAGDAD/WASHINGTON - Z Iranom povezana oborožena milica, ki naj bi stala za napadom na ameriško oporišče v Jordaniji, v katerem so konec tedna umrli trije vojaki, je v torek sporočila, da začasno ustavlja napade na ameriško vojsko v regiji. Kot je v izjavi javila skupina Kataib Hezbolah, želi s tem preprečiti osramotitev iraške vlade.

PARIZ - Spodnji dom francoskega parlamenta je v torek z veliko večino podprl vpis pravice do splava kot "zagotovljene svoboščine" v ustavo. Gre za obljubo, ki jo je lani dal predsednik države Emmanuel Macron in se sedaj seli v senat, kjer pa podpora ni tako široka.

LONDON - Dobra tri leta po izstopu Velike Britanije iz carinske unije in skupnega trga so na Otoku uvedli nove kontrole zlasti za prehranske izdelke, uvožene iz EU. Britanska podjetja opozarjajo na dodatne ovire in tudi tveganja, britanska vlada pa ostaja neomajna, med drugim z besedami, da je to cena za to, da so "znova suverena država".

SEUL - Ob zahodni obali Južne Koreje je strmoglavilo ameriško vojaško letalo F-16. Letalo je padlo v Rumeno morje, pilot pa se je izstrelil in preživel. Gre že za drugo strmoglavljenje ameriškega lovca med poletom nad Rumenim morjem v manj kot dveh mesecih.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v torek soglasno podaljšal mandat mirovne misije na Cipru (Unficyp) do 31. januarja 2025. V resoluciji, s katero je podaljšal mandat leta 1964 ustanovljene misije, VS ZN tudi poziva Grčijo, Turčijo in Ciper, naj se vzdržijo enostranskih ukrepov, ki bi lahko povečali napetosti na otoku.

ISLAMABAD - Nekdanji pakistanski premier Imran Kan je bil dan po izreku desetletne zaporne kazni zaradi razkritja zaupnih dokumentov obsojen še na 14 let zapora. Tako on kot njegova soproga sta bila spoznana za kriva korupcijskih dejanj v povezavi s sprejemanjem daril v obdobju, ko je vodil vlado. Gre za obsodbo v enem od številnih primerov proti še vedno priljubljenemu bivšemu premierju, ki se je bil s položaja primoran posloviti leta 2022. Trdi, da so vsi politično motivirani.

WASHINGTON - ZDA bodo aprila ponovno uvedle sankcije na trgovanje z nafto in plinom proti Venezueli, če vlada Nicolasa Madura ne bo spoštovala dogovora o letošnjih volitvah, je v torek sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta. Venezuela je napoved obsodila kot nevljudno in neprimerno izsiljevanje. ZDA so sankcije proti Venezueli omilile oktobra lani po dogovoru med venezuelsko vlado in opozicijo na Barbadosu o izvedbi letošnjih volitev.

STOCKHOLM - Izvršna direktorica švedskega tekstilnega velikana H&M Helena Helmersson je po slabih četrtletnih poslovnih rezultatih odstopila. Na položaju jo bo nasledil Daniel Erver, ki je v podjetju na različnih položajih že 18 let. Informacija o odstopu Helmersson, ki je podjetje vodila štiri leta, je delnice H&M znižala za devet odstotkov.

TOKIO - Kitajska je lani prehitela Japonsko in postala največja izvoznica avtomobilov. Japonci so lani po podatkih združenja japonskih proizvajalcev avtomobilov izvozili 4,42 milijona avtomobilov, medtem ko so jih Kitajci za skoraj pol milijona več.

MADRID - Španski bančni velikan Santander je lani zabeležil rekordnih 11,1 milijarde evrov čistega dobička. Višji obrestni dohodki in povečanje števila komitentov so pretehtali nad stroški, ki jih je imela banka zaradi novega davka. Tega je premier Pedro Sanchez uvedel za banke in energetska podjetja, da bi pomagal gospodinjstvom v boju z visoko inflacijo.

SEUL - Južnokorejski tehnološki velikan Samsung Electronics je po ocenah v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril za 6340 milijard vonov (4,3 milijarde evrov) čistega dobička, medtem ko je leto prej ta znašal 23.840 milijard vonov (16,5 milijarde evrov). Slabše poslovne rezultate so pripisali šibkemu povpraševanju.

NEW YORK - Ameriška veriga kavarn Starbucks je v zadnjem četrtletju lani ustvarila 9,4 milijarde dolarjev prihodkov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju predlani, čisti dobiček pa je porasel za okoli petino na milijardo dolarjev.

NEW YORK - Ameriški proizvajalec čipov AMD je v zadnjem četrtletju lani izpolnil pričakovanja analitikov Wall Streeta glede dobička in jih presegel s prihodki, vendar pa so se delnice pocenile, ker ni izpolnil pričakovanj v napovedi o poslovanju v tekočem prvem četrtletju letos, je poročala televizija CNBC.

NEW YORK - Googlova matična družba Alphabet je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečala čisti dobiček za 52 odstotkov na 20,7 milijarde dolarjev, prihodki pa so narasli za 13 odstotkov na 86,3 milijarde dolarjev. Kot je v torek objavila ameriška družba, je k rasti dobička pripomogla umetna inteligenca.

NEW YORK - Microsoftovi četrtletni rezultati so v torek presegli pričakovanja, saj je povpraševanje po storitvah umetne inteligence povečalo prihodke tehnološkega velikana. Prihodki so v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem 2022 narasli za 18 odstotkov na 62 milijard dolarjev, čisti dobiček pa je znašal 21,9 milijarde dolarjev.

mc/zc/rbi/msc/blm/lkr/spo/rp/rpe/sk/mc
© STA, 2024