Stroka o UI: Bo umetna inteligenca prevladala nad človeštvom?

pripravila Manca Ahčin

Ljubljana, 5. decembra - Umetna inteligenca po mnenju strokovnjakov hitro napreduje. V družbi obstaja vizija, da bo v prihodnosti dosegla danes še nepredstavljive stvari, celo prevladala nad človekom. Razprave ob tem nihajo med optimističnimi pričakovanji, ki v njej vidijo rešitve za številne izzive, in pesimističnimi strahovi pred morebitnimi nevarnostmi, ki jih prinaša.

Ljubljana.
Prikaz koncepta umetne inteligence.
Foto: Envato

Ljubljana.
Martin Žnidaršič z Odseka za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan.
Foto: osebni arhiv

Ljubljana.
Janez Perš iz Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Foto: Jakob Pintar/STA

V zadnjih nekaj letih je močno napredovala zlasti integracija tehnologij umetne inteligence in naravnega jezika ter močno vplivala na različne sektorje. Revolucija na tem področju se je zgodila pred enim letom s pojavom ChatGPT, velikega jezikovnega modela, ki lahko posnema človeško pogovorno interakcijo z uporabo naravnega jezika. "Strokovnjake je presenetila predvsem sposobnost sistema, da relativno dobro deluje z različnimi teksti, širši javnosti pa je bila zanimiva uporaba nečesa novega, kar prej ni bilo prosto dostopno," je za STA dejal Martin Žnidaršič z Odseka za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan.

Čeprav ChatGPT zagotovo velja za prelomnico v razvoju jezikovnih modelov, pa hiter razvoj umetne inteligence buri duhove že dalj časa. Poletja in zime umetne inteligence oz. obdobja izjemnih dosežkov in zatišja se vrstijo že od leta 1960. Kot je poudaril Janez Perš iz Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je burne razprave pred prihodom ChatGPT nazadnje leta 2019 povzročil ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, ki je obljubljal samovozeči avtomobil, temelječ na tehnologiji umetne inteligence, ki bi bil sposoben premagati razdaljo od ene do druge ameriške obale brez človeških posegov.

"Kljub revolucionarnim napovedim Tesle, so se ljudje kmalu začeli zavedati, da samovozečih avtomobilov ne bo iz danes na jutri. Tla so se torej že začela malo ohlajati, dokler na prizorišče ni stopil ChatGPT, ki pa je ponovno zakuril ogenj," je dejal.

Za ali proti razvoju umetne inteligence

Hiter razvoj umetne inteligence je v družbi povzročil oblikovanje različnih stališč o tem, kako bo ta oblikovala našo prihodnost. Nekateri v njenem razvoju vidijo ogromne priložnosti, spet drugi velike grožnje. Na nek način sta se oblikovala dva različna idealistična pola - na eni strani zaviralci in na drugi strani pospeševalci razvoja umetne inteligence. Čeprav oba zagovarjata različna stališča, pa je po besedah Perša obema skupna vizija, da bo umetna inteligenca dosegla stvari, ki so za zdaj v bližnji prihodnosti še nepredstavljive.

Pospeševalci njenega razvoja naj bi bili mnenja, da je pomembno čim prej doseči splošno umetno inteligenco, zmožno razumevanja ali opravljanja vsakega umskega opravila, ki ga je sposoben človek. Ob tem pa umetna inteligenca predvsem pri ljudeh z bolj pesimističnim pogledom na njen razvoj vzbuja strah, da bo uničila naše možnosti za smiselno življenje. "Veliki strahovi, ki skrbijo pesimiste so na primer, da se bo umetna inteligenca začela razvijati sama, da bo lahko celo sprožila nuklearni holokavst, nenazadnje pripeljala do kaosa in konca človeštva," je opozoril Perš. Ravno zato pogosto zagovarjajo upočasnitev razvoja umetne inteligence ali se pridružujejo pozivom, da ga celo ustavimo.

Zaradi ekstremnih pogledov pogosto prezrti pomembnejši izzivi

"Prav je, da se dotikamo tudi vprašanj o človeškem obstoju, vendar pa so tovrstni strahovi precej dramatični in zato pritegnejo pozornost, četudi morda niso najbolj pomembni," pa poudarja Žnidaršič. Bolj realni so po njegovem mnenju strahovi pred zlorabo osebnih podatkov, pred izgubo delovnih mest in nenazadnje pred uporabo umetne inteligence na vseh področjih, tudi tistih, kjer njena uporaba ni najbolj smiselna. "Ti izzivi so vsaj na srednji rok veliko bolj pomembni, vendar pa jih na žalost tako pesimisti kot optimisti pogosto prezrejo," je dejal.

Tudi po mnenju Perša je strah pred prevlado umetne inteligence nad človekom pretiran, zaradi njega pa pogosto obstaja prezrta resnična nevarnost, in sicer pretirano zaupanje v umetno inteligenco. Vera v to, da bo umetna inteligenca dosegla neverjetne sposobnosti, po njegovih besedah namreč vodi v neracionalne odločitve ljudi, ki ji preveč zaupajo.

"Obstaja primer iz Teksasa, ko je učitelj ChatGPT vprašal, ali so študenti z njim generirali seminarske naloge in jim na podlagi njegovih odgovorov podelil negativne ocene. Izkazalo se je, da veliko teh študentov sploh ni uporabljajo orodja in da je ta učitelju podal lažne, zgrešene podatke," je dejal Perš. "Glavna težava torej ni toliko v viziji, da bo umetna inteligenca v zelo kratkem ekstremno napredovala, temveč v mišljenju, da je zadeva na vseh področjih zelo dobra in učinkovita, pa pravzaprav ni," je opozoril.

Kot poudarja Žnidaršič, se zaradi pretiranih skrbi in pesimističnega pogleda pogosto preveč odrekamo tudi dejanskim prednostim, ki jih prinaša umetna inteligenca. Njene tehnologije namreč pripomorejo k pospešenemu razvoju na različnih področjih industrije, znanosti, izobraževanja, zdravstva, predvsem pa človeka olajšajo rutinskih in duhamornih del.

Treba se je zavedati tako potenciala kot izzivov umetne inteligence

Ideje obeh strani o tem, kaj bo umetna inteligenca dosegla v hitrem času, so pogosto torej zelo pretirane, meni Perš. Strokovnjaki se tudi strinjajo, da v javnosti potrebujemo več osveščanja o tem, da vse aplikacije umetne inteligence niso popolne in zahtevajo previdnost. "Najbolj optimalna pot bi bila, da se oba pola spustita iz svojih ekstremnih stališč in si ogledata trenutne zmožnosti umetne inteligence. Dokler obe strani namreč trdita, da bo razvoj šel bodisi v nebo bodisi proti dnu, napredek ne bo mogoč," opozarja Perš.

Strokovnjaki se strinjajo, da potrebujemo jasne smernice, ki bodo omogočile odgovorno uporabo umetne inteligence. Kot pravi Perš, je predvsem pomembno, da človek vedno ostane odločevalec, umetna inteligenca pa zgolj orodje, ki ga uporablja ob upoštevanju njegovih omejitev. "Umetni inteligenci nikakor ne smemo dati možnosti, da se odloča namesto nas. Ne smemo biti dovolj nori, da namesto človeka odloči, kdaj naj na primer izstreli balistično jedrsko raketo. Ne smemo ji dopustiti, da bi sprejemala sodbe namesto sodnikov ali da bi sama sprejemala medicinske odločitve, ki nenazadnje zadevajo človekovo življenje. Posameznik se lahko nauči delati z umetno inteligenco, ki mu lahko seveda pomaga pri njegovem delu, končna odločitev pa mora biti vedno njegova," je opozoril.

Vprašanje, kako bomo izkoristili priložnosti umetne inteligence, ostaja odprto. "Začeli smo komunicirati s ChatGPT, ki je eden od zmogljivejših jezikovnih modelov, toda še vedno smo daleč od tega, da bi razumeli vse njegove vidike. Ključno je, da se ne bojimo teh tehnologij, ampak da jih razumemo in se učimo z njimi sodelovati," dodaja Perš.

Na tej prelomnici je torej umetna inteligenca na razpotju, kjer ima priložnost oblikovati prihodnost, če bo skupaj z nami stopala odgovorno in etično. "Ključno je, da se zavedamo njenega potenciala in obenem razumemo njen vpliv na družbo," pa je še dejal Žnidaršič.

Ta članek je prvi v seriji člankov, s katerih bomo v decembru preizpraševali, preverjali, razbijali in razlagali ustaljena, a pogosto napačna prepričanja, predsodke in strahove o umetni inteligenci.

maa/lu
© STA, 2023