Na Savi pri Sneberjah rekordna kolonija peščenih lastovk, mnoga legla uničile poplave

Ljubljana, 29. avgusta - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je s finančno podporo Mestne občine Ljubljana letos na Savi pri Sneberjah z urejanjem peščenih brežin vzpostavilo rekordno kolonijo breguljk oz. peščenih lastovk v državi. Potem ko so jih lani poleti našteli 15 parov, so jih letos 1300.

Ljubljana. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je s finančno podporo Mestne občine Ljubljana letos na Savi pri Sneberjah z urejanjem peščenih brežin vzpostavilo rekordno kolonijo breguljk oz. peščenih lastovk v državi. Potem ko so jih lani poleti našteli 15 parov, so jih letos 1300. So pa avgustovske poplave uničile mnoga legla. Breguljka oz. peščena lastovka. Foto: DOPPS

Ljubljana.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je s finančno podporo Mestne občine Ljubljana letos na Savi pri Sneberjah z urejanjem peščenih brežin vzpostavilo rekordno kolonijo breguljk oz. peščenih lastovk v državi. Potem ko so jih lani poleti našteli 15 parov, so jih letos 1300. So pa avgustovske poplave uničile mnoga legla.
Breguljka oz. peščena lastovka.
Foto: DOPPS

Ljubljana. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je s finančno podporo Mestne občine Ljubljana letos na Savi pri Sneberjah z urejanjem peščenih brežin vzpostavilo rekordno kolonijo breguljk oz. breguljk v državi. Potem ko so jih lani poleti našteli 15 parov, so jih letos 1300. So pa avgustovske poplave uničile mnoga legla. Foto: DOPPS

Ljubljana.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je s finančno podporo Mestne občine Ljubljana letos na Savi pri Sneberjah z urejanjem peščenih brežin vzpostavilo rekordno kolonijo breguljk oz. breguljk v državi. Potem ko so jih lani poleti našteli 15 parov, so jih letos 1300. So pa avgustovske poplave uničile mnoga legla.
Foto: DOPPS

Lokacija je imela po navedbah društva še večji potencial. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli, avgustovska povodenj pa je uničila vsa druga legla.

Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili, so opozorili.

Ob tem so pozvali, da je treba reki pustiti svoj prostor, v primeru urejanj vodotokov pa se ne sme pozabiti na živali.

mrn/jes/jes
© STA, 2023