Poslanci podpirajo predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

S predlaganimi spremembami zakona bi med drugim pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.

Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bi bil po vladnem predlogu dan solidarnosti in dela prost dan.

Vse poslanske skupine ter oba manjšinska poslanca so napovedali podporo predlagani noveli zakona.

Poslanec Svobode Borut Sajovic je pozdravil hitro ukrepanje vlade in drugih interventnih ekip. Poudaril je, da obravnavani zakon predstavlja začetek neke poti, v nadaljevanju pa DZ čaka še sprejem interventnega zakona in drugih rešitev.

Da bodo potrebni nadaljnji ukrepi, se strinjajo tudi v koalicijskih SD in Levici. Po besedah poslanke Levice Nataše Sukič bo med drugim v kratkem potreben rebalans proračuna. Kot je ocenila, so nedavni dogodki pokazali, kako veliko grožnjo predstavljajo podnebne spremembe.

Podporo predlaganemu zakonu so napovedali tudi v opozicijskih SDS in NSi. V SDS sicer pogrešajo ukrep, ki bi občinam odpravil nekatere administrativne prepovedi, da bi lahko pospešile sanacijo, je pojasnil poslanec Zvonko Černač.

V obeh poslanskih skupinah obenem niso naklonjeni predlogu, da bi bil 14. avgust dela prosti dan. Namesto tega bi raje videli, da ostane delovni dan, plače vseh zaposlenih za ta dan pa bi se namenilo za pomoč prizadetim v ujmi.

V NSi so zato predlagali dopolnilo, s katerem bi se vsi zaposleni odpovedali dnevnemu neto zaslužku. Po prvih izračunih bi se s temu lahko ubralo več kot 50 milijonov evrov, je pojasnil poslanec Matej Tonin. Prav tako so predlagali dopolnilo, po katerem bi občine prejele predplačilo za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 100 odstotkov predhodno ocenjene škode, namesto do 40 odstotkov, kot je predlagala vlada.

V koaliciji, kjer so prav tako predlagali nekatera dopolnila, je ideja o namenjanju dnevnega zaslužka v solidarnostne namene sicer dobra, a ukrep trenutno ni izvedljiv. Med drugim zadeve pri vzpostavitvi solidarnostnega sklada še niso tako daleč, da bi se sredstva sploh lahko kam nakazalo, je pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer.

Vse poslanske skupine so obenem izrekle sožalje tistim, ki so v poplavah izgubili najbližje ter svoje domove. Obenem so se zahvalile vsem, ki trenutno na terenu pomagajo pri odpravi posledic poplav in plazov.

"Zelo sem vesel, da podpora prihaja z obeh strani in vidim da se Slovenija zaveda, kako pomembna je enotnost in solidarnost v teh težkih trenutkih," je na seji dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.