Pregled - svet do 12. ure

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je podpisal zakon o sporni pokojninski reformi, potem ko je francoski ustavni svet v petek potrdil ključne elemente reforme, med drugim tudi dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Ta je na ulice spravil sindikate, ki so po treh mesecih protestov že napovedali nove shode za 1. maj. Že ponoči po objavi odločitve ustavnega sveta so v več mestih po Franciji izbruhnili protesti, občasno tudi nasilni. V Parizu je policija aretirala 112 ljudi.

OSAKA - Japonski premier Fumio Kishida naj bi imel v mestu Wakayama na zahodu države nagovor v podporo kandidatu vladajoče stranke, a ga je pred tem prekinila eksplozija neznanega predmeta, domnevno dimne bombe, ki je prizorišče incidenta v lokalnem pristanišču zavila v bel dim. Kishida ni bil poškodovan in je kmalu nadaljeval aktivnosti v okviru volilne kampanje. Osumljenca za napad so že aretirali. Na Japonskem trenutno potekajo nadomestne volitve za več sedežev v parlamentu in lokalne volitve.

PEKING - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je ob zaključku obiska na Kitajskem dejal, da bi morale ZDA prenehati spodbujati vojno v Ukrajini in začeti govoriti o miru. Podobno je dejal tudi glede Evropske unije in dodal, da je mir v interesu celotnega sveta. Lula je že pred potovanjem na Kitajsko predlagal ustanovitev skupine držav, ki bi posredovala za mir v Ukrajini. Sicer se je med obiskom osredotočil predvsem na krepitev vezi s Pekingom ter širjenje sporočila, da je Brazilija spet ključni akter na svetovnem prizorišču.

PEKING/SEUL - Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je ob obisku vzhodne Azije v petek na Kitajskem dejala, da bi bila vojna v gospodarsko pomembni Tajvanski ožini katastrofalna. Kitajski visoki diplomat Wang Yi pa je pozval, naj Nemčija nasprotuje "separatističnim aktivnostim" Tajvana in podpre "miroljubno združitev" otoka s Kitajsko, saj da je Kitajska podprla miroljubno združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije. Po Kitajski je Baerbock danes obiskala še Južno Korejo, se seznanila z varnostnim stanjem na polotoku in prav tako opozorila na potrebo po stabilnosti v regiji.

DUBLIN - Ameriški predsednik Joe Biden je ob čustvenem zaključku obiska na Irskem v petek znova namignil, da se bo potegoval za drugi predsedniški mandat, kar naj bi uradno naznanil "v kratkem". 80-letni predsednik ZDA je v govoru v mestu Ballina sicer poudaril, da državi druži optimističen pogled v prihodnost. Irski premier Leo Varadkar je ob obisku ameriškega predsednika dejal, da ima Irska v Beli hiši zaveznika, njegov obisk pa je označil za vrnitev domov. Biden je med štiridnevnim obiskom na Irskem obiskal mnoge kraje, povezane z njegovo družino.

HANOJ - Državni sekretar ZDA Antony Blinken je začel obisk v Vietnamu, kjer je s predsednikom vlade Pham Minh Chinhom razpravljal o možnosti nadgradnje diplomatskih odnosov med nekdaj sovražnima državama iz "celovitega partnerstva" v "strateško partnerstvo". Srečal naj bi se tudi z vodjo vietnamske komunistične partije Nguyenom Phu Trongom. ZDA se trudijo za višjo raven diplomatskih odnosov z Vietnamom v okviru prizadevanj za preprečevanje še večjega vpliva Kitajske v azijsko-pacifiški regiji.

DONECK - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem rednem nočnem video nagovoru izrazil obžalovanje nad ruskim zračnim napadom na Slovjansk, v katerem je umrlo devet ljudi, 21 pa jih je bilo ranjenih. Rusijo je označil za "državo zla", ki bo v vojni izgubila, in opozoril, da v tem tednu "ni minila niti ura brez ruskih napadov in terorja".

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek podpisal zakon o vzpostavitvi digitalnega naborniškega sistema. Ta naj bi v veliki meri otežil morebitno izogibanje vpoklicu na služenje vojaškega roka, ki se je doslej vročal osebno. Zakon je bil že objavljen na uradnem portalu ruske vlade.

HELSINKI - Finska obmejna straža je v petek predstavila prvi odsek 200-kilometrske ograje na meji z Rusijo, ki so jo začeli graditi po ruski invaziji na Ukrajino. Finska se je nedavno po daljšem obdobju nevtralnosti pridružila zvezi Nato ter s tem podvojila dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.

BERLIN - V Nemčiji bodo zaprli še zadnje tri jedrske elektrarne - Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland. Te bi prvotno morale prenehati obratovati s koncem 2022, a se je vlada v Berlinu po napadu Rusije na Ukrajino in prekinitvi dobav ruskih energentov odločila za njihovo podaljšanje.

ZAGREB - Pristojni odbor Evropskega parlamenta je pred dnevi sprejel predlog za vključitev več hrvaških cest in železnic v vseevropsko prometno omrežje TEN-T. S tem se državi odpira pot za koriščenje sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope v višini 26 milijard evrov. Hrvaška tako načrtuje med drugim gradnjo železniških prog proti Gradcu in Trstu.