Cerkveni zgodovinar Benedik: Velika noč še zdaleč ni samo spomin na neko dogajanje
Ljubljana, 7. aprila - Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Obeleževali so ga že prvi Kristusovi učenci, njegov razvoj pa je bil naraven in spontan, je za STA povedal teolog in cerkveni zgodovinar Metod Benedik. Poudaril je predvsem teološki pomen praznika in dodal, da vsaj zanj ne gre zgolj za spomin na neko dogajanje, ampak za nekaj živega.
Stična, Cistercijanski samostan Stična.
Veliki četrtek, maša v spomin na zadnjo večerjo.
Foto: Tamino Petelinsek/STA
Vstajenje kot osrednja točka praznika po besedah Benedika daje pečat vsemu Kristusovemu nauku, vsemu njegovemu življenju in delovanju.
Mnogi veliko noč povezujejo z barvanjem pirhov in blagoslovom velikonočni jedi, a so to, kot poudarja Benedik, predvsem zunanja znamenja. Njeno bistvo je namreč ravno vstajenje.
Nauk, da se je Bog učlovečil, trpel in umrl za grehe človeštva, je po besedah Benedika sicer edinstvena značilnost krščanske vere.