Volilni pregled - 4. teden

Zadnji teden kampanje intenziven tako za stranke kot za civilno družbo

Stranke so zadnji teden kampanje pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami izkoristile za pospešeno nagovarjanje volivcev, volilne konvencije in zaključne dogodke kampanje.

Vladajoča SDS je sklepni del kampanje obeležila z volilno konvencijo v Medvodah. Predsednik stranke in aktualni premier Janez Janša je v slavnostnem nagovoru poudaril, da se Slovenija prvič po letu 2008 odpravlja na redne volitve. "Zdržali smo do konca. In na te volitve gremo povsem mirno, naredili smo vse, kar je bilo potrebno, mogoče še malo več," je ocenil. Kot je še dejal, so sami šibki, a če bodo v dneh do volitev nagovorili ljudi, bodo dovolj močni. Zato napoveduje, da se bodo za glasove borili do zadnjega preštetega glasu in med ljudmi, ki se ne zavedajo, da bo tokrat njihov glas res odločilen.

Njihov največji tekmec, Gibanje Svoboda, je zaključni dogodek posvetilo razpravi o zdravstvu. Sicer pa je zadnji teden kampanje minil brez fizične navzočnosti prvaka stranke Roberta Goloba, ki je zbolel za covidom-19.

Stranke KUL in Gibanje Svoboda, ki si obetajo, da bodo po volitvah sestavile trdno levosredinsko vlado, so sicer na zadnji dan kampanje še zadnjič pozvale k udeležbi na volitvah.

Kampanjo je s konvencijo sklenila tudi vladna NSi, ki jo je v tem tednu po aferi s plačilom nastanitve v Bohinju pretresal tudi odstop kmetijskega ministra Jožeta Podgorška. Prvak stranke Matej Tonin je sicer na konvenciji izrazil prepričanje, da je stranka steber desnosredinske vlade, ki prinaša močno gospodarstvo, Slovenija pa si zasluži dobro vlado, ki je brez NSi ne more biti.

Da bodo prestopili parlamentarni prag in da bodo dejaven akter pri oblikovanju prihodnjih politik Slovenije, so prepričani tudi v gibanju Povežimo Slovenijo, ki je kampanjo sklenilo s predvolilnim nagovorom na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Z zaključnimi dogodki so medtem še zadnjič nagovarjali volivce v SD in SAB, predsednici obeh strank, Tanja Fajon in Alenka Bratušek pa sta ob tem poudarili, da bosta njuni stranki po volitvah ključen člen nove, levosredinske vlade.

Prvaka LMŠ in Levice pa sta kampanjo sklenila z izjavami za javnost. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je dejal, da je glas za LMŠ glas za vztrajnost, demokracijo, načelnost in javno zdravstvo ter javno šolstvo. Koordinator Levice Luka Mesec pa je izpostavil borbenost Levice ter zatrdil, da so že med volilno kampanjo svoje bodoče koalicijske partnerje prepričali v vseh pet ključnih projektov.

Kampanjo so s posameznimi dogodki zaključile tudi zunajparlamentarne Vesna, kandidatna lista Naša prihodnost in Dobra država, nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba. Piratska stranka Slovenije pa je med drugim na Kongresnem trgu pripravila info-točko o razlogih za spremembo politike do drog.

Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki se je v tokratni kampanji aktivno pozivala k volilni udeležbi, pa je ob zaključku kampanje pripravila koncertni shod na Trgu republike.

Težave pri pošiljanju glasovnic v tujino

Ta teden je od torka do četrtka že potekalo predčasno glasovanje. Vse tri dni skupaj se je predčasnega glasovanja udeležilo 130.151 oz. 7,67 odstotka volivcev, kar je najvišja udeležba na predčasnem glasovanju na vseh volitvah in referendumih doslej. Za primerjavo, na volitvah v državni zbor leta 2018 je v treh dneh skupaj glasovalo 53.158 volivcev, kar predstavlja 3,1 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Ostali bodo imeli možnost oddati glas v nedeljo med 7. in 19. uro. Vlogo za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča je uspešno oddalo 11.251 volivcev, na voliščih omnia bo glasovalo tudi 1026 volivcev s stalnim prebivališčem v tujini. Zaradi bolezni ali okužbe s koronavirusom sta se za glasovanju na domu prijavila 902 volivca. Vlogo za glasovanje po pošti v Sloveniji je uspešno oddalo 1977 volivcev, po pošti bo glasovalo tudi 106 invalidov. Za glasovanje na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini je vlogo uspešno oddalo 997 volivcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, vlogo za glasovanje po pošti iz tujine pa je pravočasno oddalo tudi 2467 volivcev, ki bodo v nedeljo v tujini.

Ta teden je bilo sicer kar nekaj govora o težavah z volilnim materialom. DVK se je denimo seznanila s težavo pri dostavi volilnega gradiva na veleposlaništvo Slovenije v Buenos Airesu v Argentini. Del glasovnic se je namreč nekje izgubil. DVK bo zato pristojne organe obvestila o utemeljenem sumu odtujitve volilnega gradiva. Za volivke in volivce pa so našli rešitev, so sporočili z DVK, in sicer da se na veleposlaništvo po elektronski pošti pošljejo posebne nadomestne glasovnice v pdf-formatu. "Gre za izjemen ukrep, sprejet z namenom omogočanja uresničevanja volilne pravice," so pojasnili.

Slovenci, ki bodo v nedeljo začasno v tujini ali imajo v stalno živijo v tujini, morajo izpolnjene glasovnice na pošto oddati v nedeljo do 19. ure, v Slovenijo pa morajo slednje prispeti do 3. maja do 12. ure. Po poročanju medijev številnih glasovnic sicer še niso prejeli. Razlog je v zamudah pri tisku glasovnic, domnevno naj bi bila za to kriva malomarnost uslužbenke DVK.

Težave so bile tudi pri tiskanju glasovnic. Uslužbenka DVK je v tisk namreč dvakrat poslala glasovnice z napačnim logotipom, a na DVK zagotavljajo, da so bile te glasovnice uničene. Na DVK so za STA poudarili, da bodo na nedeljskih državnozborskih volitvah glasovnice v vseh volilnih enotah vsebovale pravilne logotipe strank.

Skupina državljanov s prvopodpisanim Vilijem Kovačičem je vložila ustavno pritožbo na izvedbo in izid nedeljskih državnozborskih volitev. Menijo namreč, da je zakon, s katerim je DZ lani spremenil meje nekaterih volilnih okrajev, še vedno neustaven, zato predlagajo, naj ustavno sodišče zadrži izvedbo volitev. Tudi v stranki Za ljudstvo Slovenije in listi Zavezništvo osvobodimo Slovenijo so bili kritični do kampanje in delovanja DVK in so prepričani, da nimajo vse stranke enakih možnosti.

Ankete kažejo največ možnosti za zmago SDS in Gibanju Svoboda, vprašanje ostaja, koliko strank bo v parlamentu

Po zadnjih volilnih napovedih agencij Mediane, Valicona, Ninamedie in Parsifala, ki so jih objavili različni mediji, prvi dve mesti zasedata stranki Gibanje Svoboda in SDS, med katerima se obeta tesen boj. Prestop parlamentarnega praga vse ankete napovedujejo tudi SD, Levici in NSi. Blizu prestopa parlamentarnega praga so po anketi Mediane SAB, Piratska stranka, Povežimo Slovenijo in Gibanje Resni.ca. Po anketi Ninamedie se prestop parlamentarnega praga obeta Povežimo Slovenijo, usoda LMŠ in SAB pa je negotova. Po anketi Parsifala se bo v parlament uvrstilo gibanje Povežimo Slovenijo, zunaj parlamenta pa bi ostale stranke LMŠ, SAB, Resni.ca, Naša dežela, SNS in DeSUS.

Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da so lahko stranke z dobrimi nastopi svojih predstavnikov na zadnjih predvolilnih soočenjih še dobile kakšno odstotno točko ali dve večjo podporo. Kaj več pa po Zorkovem mnenju ni možno. Kot je za STA dejal Zorko, so se letos stranke v kampanji zelo angažirale na terenu in tudi na družbenih omrežjih, vsaj kar zadeva Twitter. Terensko kampanjo je po njegovem mnenju najbolj izkoristilo gibanje Povežimo Slovenijo. Kar zadeva zaenkrat še neopredeljene volivce, pa bi zaradi tem, ki jih naslavlja, po njegovih besedah večina glasov lahko končala pri Gibanju Svoboda, še ocenjuje.

Pozivi k odstopu vodstva RTV zaradi četrtkovega soočenja

Zadnja predvolilna soočenja so sicer postregla z burnimi besednimi dvoboji. Izstopalo je četrtkovo soočenje parlamentarnih strank na Televiziji Slovenija, ki se je končalo s predčasnim odhodom strank KUL, SNS in DeSUS iz studia.

Aktiv novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) je soglasno ocenil, da kakovost četrtkovega soočenja ni dosegala niti minimuma programskih standardov, ki bi morali veljati za javno radiotelevizijo. Po mnenju več novinarskih organizacij četrtkovo soočenje pomeni kršitev poklicnih meril, standardov in zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in ni vredno javne televizije. Od odgovorne urednice informativnega programa TVS Jadranke Rebernik in generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha zato zahtevajo odstop tako v aktivu novinarjev informativnega programa TVS kot tudi v Aktivu novinarjev Radia Slovenija, Aktivu ustvarjalcev programa Radia Koper, Aktivu MMC, Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Društvu novinarjev Slovenije in krovnem Sindikatu novinarjev Slovenije.

Na RTVS pa medtem obžalujejo, da so bili ustvarjalci RTVS med oddajo deležni žaljive komunikacije.