Volilni pregled - 2. teden

Volilne komisije zaključile postopke preverjanja kandidatnih list

Volilne komisije so v začetku tedna zaključile postopke preverjanja zakonitosti kandidatnih list, opravile so tudi žreb vrstnega reda kandidatnih list v posameznih volilnih enotah. Volilne komisije so tako začele tiskanje glasovnic, gospodinjstva pa bodo prejela publikacije s seznami kandidatov v posameznih okrajih.

Kandidature za tokratne državnozborske volitve je vložilo skupaj 20 strank in list. Z izjemo Zavezništva osvobodimo Slovenijo (ZOS) je preostalih 19 strank, ki se bodo potegovale za prestop parlamentarnega praga, kandidatne liste vložilo v vseh osmih volilnih enotah. ZOS so namreč v volilnih enotah Ljubljana - Center in Ljubljana - Bežigrad zavrnili kandidatno listo, saj naj iz njenega imena ne bi bilo razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank, kot to zahteva zakon. V zavezništvu so ob takšni odločitvi podali pritožbi na vrhovno sodišče, to pa ju je zavrglo kot prepozni. V volilni enoti Maribor pa so predloženo listo kandidatov potrdili, a kot listo le ene od strank ZOS, stranke Gibanje Zedinjena Slovenija.

Za 88 poslanskih mest se bo na parlamentarnih volitvah po podatkih Državne volilne komisije (DVK) tako potegovalo 1471 kandidatov, še pet pa za izvolitev za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Priprave na volitve nadaljuje tudi DVK. Njen predsednik Peter Golob je na ministrstvo za zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani naslovil dopis, v katerem poudarja, da je nesprejemljivo, da zdravniki zavračajo prošnje za izdajanje potrdil volivcem, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti glasovanja na volišču. S tem jim po mnenju Goloba onemogočajo uresničevanje volilne pravice. Na DVK so poudarili še, da omenjeno zdravniško potrdilo ni potrebno, ko gre za volivke in volivce, ki bodo v času pred volitvami v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Ti bodo namreč morali predložiti le potrdilo o okužbi oziroma odrejeni izolaciji.

Na DVK so odločili še, da volišča na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi ne bo. Na zunanjem ministrstvu so ocenili, da volitev tam ni mogoče izpeljati zaradi varnostnih razmer in logističnih pogojev ter zaradi ustavljenega poštnega prometa z Rusijo. Iz istega razloga ni možno glasovanje po pošti iz Rusije. Slovenski državljani, ki prebivajo v Rusiji, bodo na volitvah lahko oddali svoj glas, če bodo prišli v Slovenijo in glasovali na t. i. volišču omnia.

Volilna kampanja se je povsem preselila na teren

Stranke so medtem kampanjo intenzivirale na terenu, kjer nagovarjajo volivce.

LMŠ, NSi in Gibanje Svoboda so se na teren odpravile z avtobusi, Naša Dežela pa kar s tovornjakom. Omenjene stranke so se udeležile tudi različnih kmetijskih sejmov. Stojnice po slovenskih mestih postavljajo v SD, Levici, SAB in Povežimo Slovenijo. V SDS in Levici organizirajo tudi pogovorne večere.

Stranke želijo izstopati, kar se kaže tudi po nekaterih manj tradicionalnih pristopih kandidatov. Med njimi so bili predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki se je med drugim preizkusil v izdelavi kebaba, predsednica SD Tanja Fajon v boksu, minister za delo in kandidat NSi Janez Cigler Kralj je v volilni kavarni NSi igral na kitaro, kandidatka SDS Anja Bah Žibert pa je organizirala piknik na turistični kmetiji. V Vesni so se ta teden zavzemali za zelene površine v mestih.

Polemike o RTVS se nadaljujejo, negodovanje glede volilnih plakatov

Nadaljujejo se tudi soočenja kandidatov. Upravno sodišče je začasno ugodilo Gibanju Svoboda Roberta Goloba, ki je zoper RTVS vložilo tožbo zaradi neenakopravne in diskriminatorne obravnave v predvolilnih soočenjih. RTVS je namreč sprva status parlamentarne stranke dodelila le Naši deželi Aleksandre Pivec. Zdaj je enako obravnavano tudi Gibanje Svoboda, ki je prekinilo bojkot soočenj na RTVS.

Enako obravnavo na RTVS, torej kot parlamentarna stranka, po odločitvi sodišča zahteva tudi Naša prihodnost Ivana Galeta, saj na njihovi listi kandidira aktualna poslanka Violeta Tomić. Na RTVS so po Galetovih besedah poslali dopis oz. zahtevo, v kolikor jim ne bo ugodeno, pa bodo enako kot Gibanje Svoboda vložili tožbo na upravno sodišče. Ob tem Gale poudarja, da sicer ne vidi potrebe po vlaganju tožbe, če takšna sodba že obstaja. "Sodna praksa je jasna," je zaključil Gale, ki pravi, da soočenj na RTVS sicer ne bodo bojkotirali.

Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo pa je vložila ustavno pritožbo zaradi po njihovem mnenju neregularnih volitev oziroma zaradi neenakih možnosti predstavitve programa neparlamentarnih strank v javnosti. Primerjavo so poiskali pri lokalnih in predsedniških volitvah, kjer se med seboj praviloma soočajo vsi kandidati za posamezno funkcijo. Popovič meni, da bi "se morali vsi mediji obnašati po nekih pravilih", ki pa si jih ne morejo napisati sami in "ne morejo forsirati neke politične opcije", zlasti ne javna RTVS. Izpostavil je STA, "saj daje vsem strankam, parlamentarnim in neparlamentarnim, enake možnosti".

Do polemike je prišlo tudi zaradi plakatov SDS. Mestna občina Slovenj Gradec je namreč na sedež SDS posredovala uradni dopis, v katerem opozarjajo na uporabo grafičnih in vsebinskih elementov občinskih projektov v izvajanju na strankinih predvolilnih plakatih. Projekti, ki jih na svojih plakatih navaja SDS, so financirani z občinskimi, evropskimi in državnimi, "torej davkoplačevalskimi sredstvi" so zapisali na spletni strani občine. SDS pozivajo, naj takšne oglase umakne tudi z družbenih omrežij. Notranji minister Aleš Hojs, ki kandidira na listi SDS, je dejal, da je SDS največja vladna stranka, zato ne ve, "zakaj si tistega, kar smo dobrega naredili, ne bi pripisali oz. predstavili ljudem".