Pušča slavi 110-letnico tudi z monografijo

Murska Sobota, 8. oktobra - Na Pušči je bila danes slovesnost ob 110-letnici naselja, ki že dolgo velja za dober primer razvoja romskega naselja in življenja. Samostojna krajevna skupnost od leta 2002 pa je dobila tudi monografijo Pušča - največje romsko naselje v Sloveniji.

Murska Sobota.
Na Pušči je bila danes slovesnost ob 110-letnici naselja, ki že dolgo velja za dober primer razvoja romskega naselja in življenja. Samostojna krajevna skupnost od leta 2002 pa je dobila tudi monografijo Pušča - največje romsko naselje v Sloveniji.
Direktor urada za narodnosti Stane Baluh in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota.
Na Pušči je bila danes slovesnost ob 110-letnici naselja, ki že dolgo velja za dober primer razvoja romskega naselja in življenja. Samostojna krajevna skupnost od leta 2002 pa je dobila tudi monografijo Pušča - največje romsko naselje v Sloveniji.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, ki v roki drži monografijo.
Foto: Marjan Maučec/STA



Ob tem so odprli opremljeno pisarno, namenjeno pred kratkim odprti informacijski točki in drugim dejavnostim v naselju.

Romski svetnik v soboški občini Darko Rudaš je v nagovoru poudaril, da je Pušča sodoben model za urejanje naselja in trden temelj sožitja, prihodnost pa vidijo tudi v turizmu, saj bodo na ustvarjalni tržnici predstavljali svojo bogato zgodovino, glasbo in kulinariko.

Ravnatelj Vrtca Murska Sobota Borut Anželj je za enega glavnih mejnikov v razvoju naselja označil odprtje vrtca leta 1961, ki je bil prvi romski vrtec v Evropi in je, kot je dejal, za Rome pomenil vrata v svet boljšega življenja, v njem pa so tudi neromski otroci.

Soboški župan Aleksander Jevšek je povedal, da so na občini sprejeli prostorski načrt za širitev naselja, uspeh Pušče pa je po njegovem v dolgoročnem strpnem reševanju problemov in sobivanja, pri čemer morata sodelovati romska in neromska stran.

Na četrtkovi predstavitvi knjige o Pušči je Jožek Horvat Muc, sicer tudi predsednik Zveze Romov Slovenije, dejal, da iz naselja, ki je uradno nastalo leta 1911, v njem pa je danes čez 500 Romov, že dolgo prihajajo dobre ideje in vplivi na razvoj Romov v Sloveniji.

Muc je prvi Rom, ki piše o naselju, pri čemer niso v ospredju posamezni dogodki in samo naselje, ampak širše razmere. Od tega, da so bili kot indoevropska skupina omenjeni že v sedmem stoletju v angleškem arhivu prek podatkov iz arhiva zagrebške škofije v 14. stoletju do številnih raziskovalcev, ki so ukvarjali z naseljem.

Posebej se ukvarja z nekdanjo Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je znala povezati različne organizacije, da so reševali težave Romov, jih začeli zaposlovati in jim pomagati pri razvoju.

Med pomembnejšimi dogodki so po njegovem elektrifikacija in postavitev vrtca v naselju leta 1961, ki ni prinesel samo vzgoje in izobraževanja, ampak tudi druge dejavnosti, od obiskov zdravnika do kulturnih dogodkov. Omenil je javno stranišče, ki ga je leta 1950 dal postaviti Centralni higienski zavod, množično zaposlovanje leta 1954, ustanovitev nogometnega kluba leta 1955 in prvo uradno tekmo z današnjo Olimpijo leta 1959.

Spomnil je tudi na zapis iz leta 1920, ko je oblast kraljevine SHS zapisala, da so tukajšnji Romi pridni in da delajo. "Lokalna oblast je Rome ščitila, tega marsikje še danes ni, sicer pa je bilo veliko enotnosti in sodelovanja, na žalost pa ta identiteta danes izginja," je med drugim povedal Muc in dodal, da je po Evropi videl veliko naselij, a da fenomena Pušče ne dosega nobeno.

Direktor urada za narodnosti Stane Baluh je ob predstavitvi dejal, da je romska skupnost na Pušči svojo povezanost znala deliti s prebivalci v okolici ter da je z njihovimi dosežki lahko zadovoljna tudi država, saj so zgled celotni romski skupnosti v Sloveniji, s svojim razvojem in napredkom pa unikum tudi v evropskem prostoru.

Na Pušči imajo danes vaški in gasilski dom, vrtec, trgovino, gostilno, nogometno igrišče, asfaltirane ulice, medmrežje ter urejena kanalizacijo in vodovod. Ponujajo vodene oglede za skupine, romsko pogostitev, kjer med drugim pečejo svinjsko kožo, nastope glasbenikov, postaviti želijo cimprano (iz brun in ometano z blatom) hišo, kjer bi bili muzej, glasbena šola, prodajalna, vedeževalka in še kaj. Vključujejo pa se tudi v evropske projekte.

8.10.2021 14:01 mma/tz