Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Bruselj o vladavini prava v Sloveniji: Zaskrbljenost zaradi tožilcev in medijev

pripravila dopisnica STA iz Bruslja Petra von Wüllerstorff

Bruselj, 20. julija - Evropska komisija je danes v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU v primeru Slovenije izpostavila zaskrbljenost zaradi zamud pri imenovanju državnih in evropskih delegiranih tožilcev ter slabšanja položaja medijev. V komisiji so ob tem slovenske oblasti tudi vnovič pozvali, naj zagotovijo stabilno financiranje STA.

Belgija, Bruselj.
Evropska komisija.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA

Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja.

Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše: "Nacionalni in mednarodni deležniki so izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021."

Na vprašanje, zakaj je jezik glede STA tako šibek, ko pa je bilo od komisije v minulih mesecih v povezavi s tem slišati precej močnejša sporočila, je podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova odgovorila: "Če pogrešate močnejšo izjavo v poročilu, tu je moja izjava. Položaj tiskovne agencije spremljamo in pričakujemo, da bodo slovenske oblasti znova zagotovile stabilno financiranje, ki vam bo omogočilo, da opravljate svoje delo."

Jourova je tudi dejala, da je že večkrat odkrito kritizirala negotovo financiranje agencije. Gre za javno službo in v skladu s slovensko zakonodajo je treba za to storitev zagotoviti stabilno financiranje, da boste lahko novinarji opravljali svoje delo, je poudarila.

Komisar iz Slovenije Janez Lenarčič pa je izpostavil, da Evropska komisija danes sporoča, da obstajajo na področju vladavine prava v Sloveniji resne skrbi, zlasti glede neodvisnosti tožilstva in medijev. Glede STA je poudaril, da se financiranje agencije ne more pogojevati z okrnjenjem njene neodvisnosti.

V delu o pravosodju navaja komisija nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito.

Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev pa sprožajo zaskrbljenost. Komisar za pravosodje Didier Reynders je ob tem na novinarski konferenci znova pozval k čimprejšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji, sicer bo po poletju odločil o ukrepih.

Možnosti ukrepanja sta postopek pred Sodiščem EU in uredba o pogojevanju koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisija je za jesen napovedala prve korake na podlagi te uredbe. Sloveniji tako v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev grozi tudi zamrznitev evropskih sredstev.

Temeljni namen tega poročila - prvega je komisija objavila lani konec septembra - je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.

Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv covida-19 na vladavino prava.

Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva in že znane ocene, sama pa ne razsoja. Izpostavi pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive.

V Bruslju poudarjajo, da ni namen te vaje kazati s prstom na posamezne članice, temveč zagotoviti enako obravnavo vseh in spodbuditi razpravo. Ob tem zavračajo kritike, da je poročilo le akademska vaja in da nima učinka, a podajo le malo konkretnih primerov o nasprotnem.

Prav tako danes v Bruslju niso želeli podati niti splošne ocene, ali se je stanje glede vladavine prava v uniji v minulem letu izboljšalo ali poslabšalo, niti primerjalne ocene, v katerih članicah se je izboljšalo oziroma poslabšalo.

Dva člana kolegija komisije sta imela glede poročila zadržke. Nihče ju ni javno navedel, a največ težav na tem področju imata Poljska in Madžarska.

Slovensko predsedstvo bo v prihodnjih mesecih vodilo dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.

Po objavi se vrstijo odzivi. Na slovenskem MZZ pravijo, da bodo poročilo poglobljeno preučili in da bo Slovenija kot predsedujoča Svetu EU dejavno prispevala k nadaljnji obravnavi poročila.

Na slovenskem pravosodnem ministrstvu so ocenili, da je na določenih področjih, za katera so pristojni, opazen napredek, a da ostajajo nekateri izzivi, ki pa jih že naslavljajo.

V politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) so pozvali k ukrepanju proti kršiteljem vladavine prava. Socialdemokrati so poudarili, da bi morala poročilu slediti priporočila državam. Za ukrepanje in priporočila so se zavzeli tudi v skupini liberalcev.

V slovenski SD ocenjujejo, da je danes objavljeno poročilo komisije o vladavini prava v Sloveniji potrdilo, na kar opozarjajo že dolgo, namreč, da se stanje vladavine prava v Sloveniji zaradi vlade Janeza Janše močno poslabšuje.

pm/sg/set/blm/sk/sk
© STA, 2021