Zdravljenje na domu olajšalo življenje zlasti določenim kroničnim bolnikom

Ljubljana, 17. marca - Napredek znanosti na področju biološkega zdravljenja doma je v zadnjih letih precej olajšalo življenje določenih kategorij zlasti kroničnih bolnikov, so ugotavljali na današnji spletni razpravi. Možnost zdravljenja na daljavo, kjer je bilo to mogoče, se je še posebej izkazala za dobrodošlo v času epidemije covida-19.

Pri zdravljenju multiple skleroze imamo v Sloveniji na voljo veliko zdravil, tako da imajo možnost prikrojiti terapijo posamezniku in izbrati najustreznejše zdravilo za posameznega bolnika, je pojasnil nevrolog Uroš Rot.

Če je pri novih bolnikih, ki jih predhodno ne poznajo, obisk v živo nujen in ga zdravljenje od doma ne more nadomestiti, pa obstoječa zdravila omogočajo, da se pri določenem tipu bolezni, pri katerem "štejejo dogodke", da pretežen del obravnave izvajajo na daljavo, je dodal Rot. Konkretno pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki so stabilni in kažejo malo stranskih učinkov, lahko pride v poštev obravnava na daljavo.

Glede samih bioloških zdravil pa je Rot izpostavil, da nove terapije za multiplo sklerozo omogočajo daljše življenjsko obdobje brez invalidnosti in hujših zdravstvenih težav, da pa imajo zdravila tudi večje stranske učinke.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so denimo že pred petimi leti uvedli MS telefon, ki so ga bolniki izredno dobro sprejeli, je navedla medicinska sestra Melita Kokol. Takšen način obravnave pride v poštev, ko se pojavijo dvomi in vprašanja glede napredovanja bolezni, v veliko pomoč pa jim je bil v času epidemije, ko so se nekateri bolniki bali prihoda v bolnišnico.

Tudi predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije Pavel Kranjc je poudaril, kako pomembno je ljudem v čim večji meri približati zdravila. Če je samoaplikacija zdravil enostavna in zanjo ni potrebno posebno znanje z zdravstvenega področja, lahko po njegovem mnenju pri tem svojo vlogo odigrajo tudi osebni asistenti, sicer pa so del rešitve tudi podporni programi.

Zdravljenje od doma je bilo za časa zaprtja zaradi epidemije že dobro vpeljan med revmatologi, ki so s tem začeli že leta 2004, pa je izpostavil revmatolog Matija Tomšič. Zlasti na začetku ni bilo težko nagovoriti bolnike, da so se naučili aplicirati zdravilo v obliki injekcij. Kot opaža, imajo danes morda več zadržkov mladi, saj se pri nas govori predvsem o neželenih učinkih, medtem ko se ljudje ne sprašujejo o tem, kam bi jih bolezen pripeljala brez ustreznega zdravljenja.

O revolucionarnosti novih bioloških zdravil pa je bila navdušena nevrologinja Bojana Žvan, ki je spomnila, da doslej ni bilo enega samega preventivnega zdravila, ki bi posebej ciljal na zdravljenje migrene. Odpora ali težav pri zdravljenju od doma med bolniki ni zaznala, je pa opozorila na težavo pri čakalnih vrstah.

miv/apo
© STA, 2021