Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Nevladniki za še ambicioznejše podnebne cilje EU

Ljubljana, 11. decembra - Dogovor voditeljev EU o povišanju podnebnega cilja za leto 2030 je korak v pravo smer, vendar ni zadosten, je za STA ocenila vodja programa podnebja v nevladni organizaciji Focus Barbara Kvac. EU lahko do leta 2030 emisije zmanjša za 65 odstotkov, je spomnila na ocene strokovnjakov.

Ljubljana.
Barbara Kvac iz društva Focus.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Po današnji odločitvi voditeljev članic EU bodo sledila še nadaljnja pogajanja zakonodajalcev unije, na katerih EU še lahko poveča podnebne ambicije, je spomnila Kvačeva. "Pričakujemo, da bo končni dogovor ... odgovoril na opozorila znanosti in za EU določil cilj, ki bo skladen s ciljem pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija," je navedla.

Študije kažejo, da EU do leta 2030 lahko doseže cilj zmanjšanja emisij za 65 odstotkov, je podčrtala sogovornica: "Še več, smelo in hitro ukrepanje pomeni tudi nižje stroške naslavljanja podnebne krize in številne pozitivne družbene učinke - nova zelena delovna mesta, čistejši zrak, dostopen javni potniški promet in drugo."

Tudi Andrej Gnezda iz Umanotere je opozoril, da novi dogovor ni skladen z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom. "Vprašanje, ali je to dosegljivo oz. realistično, ni pomembno, saj je to minimum, ki ga moramo doseči, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb," je dejal.

K višjemu cilju bodo morale prispevati vse države članice in prav vsi sektorji, je nadaljevala Kvačeva. V Sloveniji bo tako treba nadgraditi politike in ukrepe na področju prometa, kmetijstva, stavb, industrije, energetike.

Precej bolj ambiciozni ukrepi bodo potrebni tudi pri opuščanju premoga. "V analizi možnosti doseganja višjega cilja, ki jo je pripravila Evropska komisija, je izpostavljeno, da bo premog v letu 2030 predstavljal le neznaten vir energije. Prva odločitev, ki iz tega sledi za Slovenijo, je opustitev rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj do leta 2030," navaja Kvačeva. Bistveno več bo v Sloveniji treba narediti tudi za spodbujanje sončne in vetrne energije, ki je trenutno po deležu zadnja v EU.

"Dobra novica za Slovenijo pa je, da se prav zdaj odločamo, kako bomo porabili rekordna sredstva EU, ki so nam na voljo v okviru mehanizma za oživitev gospodarstva in novega proračuna EU za obdobje 2021-2027," je še spomnila Kvačeva. "Če ta sredstva usmerimo v ukrepe zmanjševanja emisij in pravičen prehod v podnebno nevtralnost, lahko cilje dosežemo in hkrati zgradimo osnovo za bolj zeleno in pravično družbo," je prepričana.

Po Gnedzovih navedbah trenutno ni jasno, kaj to pomeni za slovenski prispevek v znižanju emisij, saj je odločitev o delitvi bremen še v postopku. "Sedaj je najpomembneje zavedanje, da nas samo dvig cilja ne bo pripeljal k temu, da bi emisije znižali toliko, kolikor je treba. Spremeniti moramo zakonodajo, sprejeti in implementirati nove politike in ukrepe ter povečati vlaganja v nizkoogljične tehnologije in infrastrukturo," je naštel.

Po njegovih navedbah bo treba ukrepati v vseh sektorjih. "To pomeni, da moramo takoj zmanjšati proizvodnjo električne energije v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj in blok do leta 2030 popolnoma zaustaviti. Prav tako bo ob trenutni ravni emisij v sektorju prometa nemogoče doseči te cilje," je izpostavil.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990.

bdo/mg/zc/zc
© STA, 2020