Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Predana nominacija Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam

Ljubljana, 11. februarja - Stalna predstavnica pri Unescu je konec januarja Centru za svetovno dediščino v Parizu predala nominacijo Ljubljana, brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je nominacija tako formalno uvrščena v evalvacijski cikel 2020-2021.

Ljubljana.
Vhodni portal na Plečnikove Žale.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Vlada je nominacijski dosje stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine potrdila 29. januarja. Kot je ob tem poudaril minister za kulturo Zoran Poznič, "se nam arhitektura skozi mojstrovo delo kaže v vseh svojih presežkih. Ne kot forma per se, ampak kot skoraj nadrealen približek transcendence". Dodal je, da "smo Slovenci lahko tudi zaradi Plečnika samozavestni, ponosni ter z zaupanjem zremo v prihodnost".

Na ministrstvu za kulturo, kjer so vodili projekt, so zapisali, da je bil projekt priprave nominacije zahteven po vsebinski plati ter da je spodbudil pripravo mnogih dokumentov, ki še niso bili celovito pripravljeni, denimo konservatorskih načrtov in načrtov upravljanja za vse nominirane sestavne dele. Predvsem pa je zahteval razmislek in artikulacijo vrednot, ki jih ima Plečnikova dediščina tudi v sodobnem času.

Po besedah vodje projekta Špele Spanžel priprava nominacije pomeni "pomemben korak k mednarodnemu vrednotenju in prepoznavi ustvarjalnosti arhitekta Jožeta Plečnika". Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine po njenih besedah pozna razmeroma malo vpisov arhitekture 20. stoletja, nanj so bila denimo po večkratnih poskusih vpisana dela dveh ikoničnih mojstrov moderne - Le Corbusierja in Franka Lloyda Wrighta.

Dodala je, da se je z oblikovanjem ustreznega strokovnega in metodološkega okvira za vrednotenje arhitekture 20. stoletja odprla priložnost tudi za prepoznavo Plečnikovega ustvarjanja, vendar ne kot enega izmed nacionalnih ustvarjalcev s preloma iz 19. v 20. stoletje, temveč kot avtorja arhitekturnih rešitev, ki so zaznamovale urbano zasnovo mesta, jih odlikuje kakovost ter izražajo vrednote in so blizu sodobnemu času.

Kot v sporočilu za javnost navajajo na ministrstvu za kulturo, so pomembni poudarki nominacije, ki se bolj kot na posamične mojstrovine osredotoča na širše prostorske ureditve, povezani s sodobnim vrednotenjem prostora, njegovimi funkcijami, kakovostjo in pomeni za prebivalce. Plečnikova Ljubljana je fenomen, ki se razlikuje od primerljivih urbanih celot. Urejanje javnih prostorov, novih zelenih površin, upoštevanje zgodovinskih kontekstov in topografskih danosti že obstoječega mesta, dodajanje novih funkcij, ponovna uporaba arhitekturnih elementov in avtorsko preoblikovanje zgledov iz zgodovine arhitekture ustvarjajo prepoznavno in izvirno celoto.

Nominacijski dosje je pripravil uredniški odbor, ki so ga poleg Špele Spanžel sestavljali še Tomaž Štoka in Bogo Zupančič iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Špela Karo in Mateja Kavčič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Obsega preko 750 strani.

V sklopu potrditve dosjeja so bili potrjeni tudi posamični načrti upravljanja ter določen skupni upravljavec - MAO.

Nominacijo je v imenu RS Centru za svetovno dediščino v Parizu 29. januarja predala stalna predstavnica pri Unescu, veleposlanica Metka Ipavic.

tv/mce
© STA, 2020