SDS na pogovore o novi koaliciji vabi za petek, Bratuškova z idejo o projektni vladi

Ljubljana, 3. februarja - V političnih vrstah so se nadaljevala preigravanja scenarijev po odstopu premierja Marjana Šarca. Večina strank načelno zagovarja predčasne volitve, a jih več dopušča pogovore o idejah oblikovanja alternativne vlade. Eno takšnih je predstavila predsednica SAB Alenka Bratušek. Prvak SDS Janez Janša pa je drugim parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji. V LMŠ in Levici so za STA že napovedali, da se pogovorov ne bodo udeležili.

Ljubljana.
Logotip stranke SDS.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

SDS se želi v petek srečati z vsemi parlamentarnimi strankami, in sicer ločeno z vsako stranko posebej, ponudila pa jim je termine med 10. in 18. uro. V skladu z napovedjo na Twitterju je Janša na pogovor povabil tudi stranko SAB, čeprav je ta danes na pogovore o projektni vladi in drugačni koaliciji povabila vse stranke z izjemo SDS.

Na pogovorih, na katerih bi oblikovali koalicijsko zavezo Za Slovenijo, bodo preverjali skladnost programov po posamičnih resorjih, organizacijsko obliko prihodnje vlade in tudi že ustreznost kadrovskih ponudb.

Če bi na prvih pogovorih uspeli najti skupen jezik, je Janša drugi del pogajanj predvidel za torek, 11. februarja.

V vabilu strankam je Janša med drugim zapisal, da je prizadevanje za večjo blaginjo Slovenije temeljni cilj, ki ostaja enak po vsakih volitvah. "Kljub mnogim, zaradi nespametne politike izključevanja zamujenim priložnostim v času od zadnjih volitev lahko uresničevanje tega temeljnega cilja še vedno znova postavimo v ospredje in nadoknadimo vsaj nekaj zamujenega. Predvsem s pospešenim odpravljanjem ovir za hitrejši in geografsko enakomernejši razvoj države, z več svobode, varnosti, odgovornosti in pravičnosti, z vzpostavitvijo reda v zdravstvu, uveljavljanjem strateških odgovorov na demografski problem ter sooblikovanjem evropskih rešitev," je navedel.

Poudarili je, da so verjetno edina stranka, ki je na morebitne predčasne volitve programsko, kadrovsko in organizacijsko popolnoma pripravljena. Se pa zavedajo, da bodo lahko po naslednjih volitvah ob podobni razdrobljenosti zakonodajnega telesa pred podobnimi dilemami glede sestave večinske koalicije kot danes.

S Šarčevim odstopom je hibridna koalicija, ki je nastala po zadnjih volitvah "vrnila Slovenijo pred podobno dilemo kot junija 2018 z resnimi obeti, da se ob ohranitvi proporcionalnega volilnega sistema lahko ponovi tudi po verjetnih četrtih predčasnih volitvah".

"Razlika pa je v času prostega teka ob kopičenju nerešenih problemov. Če oblikujemo večinsko koalicijo v aktualni sestavi DZ, imamo lahko novo vlado na začetku pomladi. Če bodo vmes volitve pa šele konec poletja," je še opozoril Janša in zapisal, da večinska koalicija s SDS terja še najmanj dva koalicijska partnerja, takšna brez SDS pa najmanj šest.

Šarec je odstopil minuli teden, ker po njegovi oceni z manjšinsko vlado ne bo mogel izpolniti pričakovanj ljudi. Uradne pogovore o nadaljnjih korakih bo predsednik republike Borut Pahor začel v torek.

"Mislim, da je dialog osnova vseh rešitev, zlasti dobrih," je dejal Pahor v nagovoru na forumu Kluba slovenskih podjetnikov. Po njegovih besedah se še ne ve, ali bodo ti pogovori vodili v oblikovanje nove vlade. "Ampak to obeta, daje optimizem," je dejal.

Poudaril je, da je pomembno tudi zavedanje praktično vseh pomembnih akterjev, s katerimi je doslej imel možnost neformalno govoriti, da Slovenija vedno, tudi v sedanjih razmerah potrebuje vlado, ki ima prepričljivo večino v DZ, ki se lahko zanese na to, da bo tudi pri strukturnih ukrepih imela podporo poslancev, četudi bodo ukrepi morda deloma nepopularni.

V dialogu med različno mislečimi je treba po njegovih besedah poiskati tiste stvari, ki povezujejo. "Če je dovolj tega med glavnimi igralci v političnem prostoru, potem je mogoče oblikovati vlado že brez predčasnih volitev," je dejal.

V kontekstu razprav o morebitni alternativni koaliciji se je doslej največkrat omenjala možnost, da bi ta nastala okoli SDS, ki ima v DZ tudi najštevilčnejšo poslansko skupino.

Vendar pa je danes svojo pobudo v zvezi s tem predstavila tudi SAB. Vse stranke podpisnice predloga novele zakona o volitvah v DZ ter DeSUS je pozvala k premisleku o možnosti oblikovanja projektne vlade, s katero bi predčasne volitve zamaknili za toliko časa, da se sprememba volilnega zakona lahko sprejme. Izbira med zgolj predčasnimi volitvami ali vlado pod vodstvom SDS ni v nacionalnem interesu, menijo.

Prepričani so namreč, da brez sprememb volilne zakonodaje in uvedbe sistema prednostnega glasu, ki bo državljanom omogočil več vpliva na to, kdo bo izvoljen poslanec, na naslednjih volitvah ni mogoče pričakovati bistveno drugačne sestave slovenskega parlamenta. To pa bi ponovno oteževalo sestavo trdne vladne koalicije.

Predlog novele zakona o volitvah v DZ je v petek v parlamentarno proceduro vložila skupina 59 poslank in poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS in Levice s prvopodpisanim Branetom Golubovićem iz LMŠ. Za sprejetje potrebujejo 60 glasov.

Kot so zapisali v pismu vsem parlamentarnim strankam z izjemo SDS, torej preverjajo "možnosti sodelovanja v novi sredinski koaliciji, ki bi si jasno začrtala cilje in jih v tem letu izpeljala. Vodenje te vlade bi morala prevzeti ena od strank z največ poslanci," so navedli.

Od strank, na katere je Bratuškova naslovila vabilo, so se nanj danes odzvali v NSi, DeSUS in SNS. Prvak NSi Matej Tonin je na Brdu pri Kranju povedal, da je poleg vabila SAB doslej prejel še dve vabili za pogovore o morebitnem oblikovanju vlade, ni pa želel razkriti, od koga.

Dejal je, da bi bili pripravljeni resno govoriti o vstopu v novo vlado, če bi lahko v njej uresničili vsaj polovico od svojih deset prednostnih projektov. Na vprašanje, ali bi šel v vlado SDS in Janeza Janše, je odgovoril, da ta vlada ni odvisna samo od Janše ali njega, ampak rabijo za sestavo 46 glasov. Glede na raziskavo znotraj stranke pa si velika večina članov NSi želi predčasnih volitev, je povedal.

Tudi predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je poudarila, da so v DeSUS bolj naklonjeni volitvam. So pa po njenih besedah dovolj odprti, da prisluhnejo morebitnim vabilom za sestavo nove koalicije. Tako se bo predvidoma še ta teden sešla tudi z Bratuškovo. Je pa opozorila, da je to prvo povabilo, ki so ga v stranki prejeli, a pričakuje tudi vabila za pogovore od drugih.

Predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču pa se ideja Bratuškove zdi dobra, zato jo bodo v stranki pretehtali. Prav tako se bodo udeležili pogovorov z Bratuškovo na to temo, je napovedal v izjavi za medije v DZ. Kljub vsemu pa so predčasne volitve po njegovi oceni najbolj realna možnost in verjetnost.

V LMŠ, SMC, SD in Levici se do pobude Bratuškove za zdaj niso opredelili. Jo je pa na Brdu pri Kranju komentiral prvak SDS Janez Janša. "V Sloveniji je očitno vse mogoče. Vlado, ki jo je oblikovala stranka s komaj 13 poslanci, smo že imeli. Zdaj se očitno tega loteva stranka, ki jih ima pol manj," je dejal. "Če si Slovenke in Slovenci želijo še enega takšnega eksperimenta, bomo z veseljem in zanimanjem opazovali, kako se bo končal. Mislim pa, da si tega ne želijo in da so pred nami zelo verjetno četrte predčasne volitve," je dodal Janša.

Po mnenju predsednika SDS je možno, da se za preostanek tega mandata DZ sestavi vlado, ki bo ambiciozna in ki bo večinska. Koliko je to mogoče, pa je danes še prezgodaj ocenjevati, je dodal. "Zagotovo pa SDS ne bo skakala v bazen, v katerem ni vode," je zatrdil in dodal, da je zdaj na potezi predsednik republike Borut Pahor.

Med koalicijskimi partnerji, ki vnaprej ne zavračajo možnosti sodelovanja s SDS, je tudi SMC. Njen izvršni odbor je danes na jutranji seji potrdil stališče predsednika stranke Zdravka Počivalška, da so v stranki pripravljeni na pogovore o novi koaliciji, a ne za vsako ceno. Počivalšek je dejal, da dajejo prednost predvsem vsebinam, predčasne volitve pa bi pomenile vsaj polletni zastoj v vseh pomembnih zadevah.

Sicer pa so se pogovori med parlamentarnimi strankami o njihovih prihodnjih korakih nadaljevali tudi čez dan. Tako sta se sredi dneva sešla vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič in vodja poslancev LMŠ Brane Golubović, a izjav za medije po tokratnem srečanju nista dajala.

V senci pestrega političnega dogajanja pa je danes s položaja podpredsednik SAB odstopil nekdanji kohezijski minister Iztok Purič, prav tako je izstopil iz stranke. Kot je zapisal v izstopni izjavi, je že pred časom izgubil zaupanje, brez medsebojnega sodelovanja, zaupanja in spoštovanja znotraj organizacije pa delo ne more prinesti pričakovanih rezultatov.

V SAB so takšno odločitev Puriča pričakovali. Kot so navedli za STA, je izguba zaupanja obojestranska, se mu pa v stranki zahvaljujejo za sodelovanje in pripravljenost prevzeti funkcijo ministra.

apo/pa/apo
© STA, 2020