Ob svetovnem dnevu varne hrane izpostavili pomen deležnikov v prehranski verigi

"Ta dan je pomemben tudi za slovensko živilsko in prehransko oskrbovalno verigo ter za posameznika/potrošnika, da (lahko) dnevno brezskrbno uživa živila, ki so na voljo na trgu," so ob tem zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pod okrilje katerega sodi uprava za varno hrano.

Zagotavljanje varne hrane je po pojasnilih ZN proces, ki se začne pri kmetijskih pridelovalcih in konča pri potrošnikih, varnost hrane pa mora biti upoštevana v celotni verigi. Ključno je zagotavljati varnost v vseh korakih prehranske verige - od proizvodnje do spravila, obdelave, skladiščenja, distribucije in vse do potrošnje.

Hrana nam daje energijo, pomembna je tudi za zdravje in počutje, so opozorili pri ZN in dodali, da prepogosto mislimo, da je varna. V svetu, kjer verige s hrano postajajo daljše, so standardi in regulative še toliko pomembnejše za zagotavljanje varne hrane. Varna hrana namreč prispeva h gospodarskemu uspehu, krepi kmetijstvo, pa tudi turizem in trajnostni razvoj.

Tudi sodelujoči na posvetu so izpostavili pomen vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano za zagotavljanje kakovostne in varne hrane. Zagotavljanje varne hrane terja posebno pozornost, tudi zakonodajno, so dodali.

Posveta z naslovom Udejanjanje varnosti živil v stroki, praksi in izobraževanju se je v uvodnem delu med drugim udeležila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je poudarila pomen in skrb njenega resorja, da se potrošniku zadosti potrebo po dostopu do varne in kakovostne hrane. Pri tem je ključno zagotavljanje varne hrane in živil z več vidikov: ohranjanja zdravega okolja, skrbi za rastline in skrbi za živali.

Varna hrana na ta način po njenih besedah prispeva h gospodarski blaginji, spodbujanju in razvoju kmetijstva, dostopu na trgu, turizmu in trajnostnemu razvoju. "V tem pogledu so pomembni vsi deležniki znotraj živilsko-prehranske oskrbovalne verige, posebna pozornost pa gre potrošniku, ki na nas to zahtevo oz. željo po zagotavljanju varne hrane naslavlja" je dejala.

V tem duhu nastaja tudi strategija razvoja slovenskega kmetijstva po letu 2021 oz. resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, katere javna razprava se je konec maja zaključila.

"Sodoben potrošnik, državljan in javnost od nas pričakujejo in zahtevajo, da bodo deležniki v verigi preskrbe s hrano ob aktivni vlogi in pomoči države zagotavljali varno in kakovostno hrano, pri tem pa skrbno varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe, hkrati pa pazili na ohranjenost in vitalnost našega podeželskega prostora," je dejala in dodala, da si v resoluciji v tem pogledu zastavljajo pomembne strateške cilje na omenjenih področjih.

Posebna pozornost gre kmetijstvu, razvoju vitalnega podeželja in živilsko-predelovalni industriji ter nato vzpostavljanjui in kreiranju verig vrednosti ter korektnih odnosov vzdolž verig preskrbe s hrano, pa tudi promociji lokalne hrane in zagotavljanju njene vrednosti.

Kot je še poudarila ministrica, imamo vsi pravico do zadostnih količin hrane, vedno bolj se poudarja vidik ne le količinskega, temveč tudi varnostnega in kakovostnega vidika živil, pri tem pa tudi pravico do obveščenosti in ozaveščenosti. Pri tem pomembno vlogo igra vsak deležnik v verigi, vsakemu je treba nameniti posebno pozornost in ukrepe, tudi finančne spodbude.

Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je medtem spomnil, da uprava med drugim bdi nad zdravjem rastlin, zdravjem in dobrobitjo živali, primarno pridelavo in predelavo, živilsko industrijo in obrati javne prehrane ter izpostavil pomen zakonodaje.

Zakonodaja v agroživilski verigi je po njegovih pojasnilih ena najbolj obsežnih področjih pravnega reda EU, ključni cilj pa je boj proti morebitnemu širjenju bolezni živali, ki se lahko v nekaterih primerih prenašajo na ljudi, ali škodljivih organizmov za rastline in rastlinske proizvode ter zagotoviti varovanje okolja pred tveganji, ki bi jih lahko povzročili gensko spremenjeni organizmi in fitofarmacevtska sredstva.

"Če želimo imeti EU odprto in prehodno, moramo imeti trdne temelje, ki v tem delu veljajo za vse," je dejal Posedi in izpostavil tudi pomen učinkovite zakonodaje.

"Varni hrani se na individualni ravni praviloma ne pripisuje zadosten pomen vse do trenutka, ko je ogroženo naše zdravje in ko se zavedamo, da je to naše zdravje in varna pridelava ter predelava hrane neločljivo povezano," pa je dejal predsednik DS Alojz Kovšca, ki je med drugim opozoril na lakoto.

Na svetu pomanjkanje hrane trpi preko 800 milijonov ljudi, več kot 70 odstotkov lačnih živi v različnih predelih Afrike, Azije, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda, je navedel, ob tem pa izpostavil, da se ob tem v razvitem svetu zavržejo vedno večje količine hrane.

To postaja problem, ki ga po njegovi oceni ne bo mogoče rešiti brez drugačnega globalnega pristopa do odpadkov oz. ostankov hrane in hrane na sploh. Kot je navedel, se na svetovni ravni zavrže približno eno tretjino celotnega pridelka hrane - na zahodu se zavrže več kot 100 kilogramov hrane na prebivalca, v manj razvitih državah 10 kilogramov, v Sloveniji pa 82 kilogramov hrane na prebivalca letno.