Na posvetu o prometni varnosti soglasni pozivi k izboljšavam na tem področju
Ljubljana, 3. junija - Strokovnjaki so na današnjem celodnevnem posvetu v DS o varnosti v cestnem prometu ugotavljali, da je na tem področju v Sloveniji še veliko priložnosti za izboljšanje stanja. Med izzivi so izpostavili nadzor v prometu, stanje infrastrukture, izobraževanje mladih voznikov in vpeljevanje novih tehnologij v avtomobilizmu. Pristojni ministri pa so izpostavili odgovornost vsakega posameznika za obnašanje v prometu.
Namen posveta je bil odpreti zlasti strokovno razpravo o preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola in izmenjati stališča različnih strok o tej problematiki. Z ogledom dobrim praks želijo namreč oblikovati učinkovite ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in za zasledovanje vizije nič, ki pomeni nič žrtev na slovenskih cestah, je zbranim pojasnila v. d. direktorice agencije za varnost prometa Vesna Marinko.
Tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da je treba storiti vse, da se čim prej približamo "viziji nič". Med razlogi za smrtne prometne nesreče poleg alkohola izpostavil tudi slabe in nevzdrževane ceste in "nizko prometno kulturo, ki jo gojimo Slovenci".
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je opomnila, da so se lanski spodbudni rezultati na področju varnosti v cestnem prometu že v prvih mesecih letošnjega leta kljub enaki zakonodaji zelo poslabšali. Zato na ministrstvu že pripravljajo spremembo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi bil v kratkem v javni razpravi, nato pa čim hitreje tudi v parlamentarni obravnavi.
Njene vsebine Bratuškova danes še ni želela podrobneje pojasnjevati, je pa poudarila, da samo zakonske spremembe ne bodo dovolj. Samo s povečanjem osebne odgovornosti vseh udeležencev v prometu bo po njenih besedah mogoče prometno varnost še izboljšati.
Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je opomnil, da je število žrtev na slovenskih cestah v letošnjem letu nekoliko višje kot v enakem obdobju lani. Izpostavil je, da so brezbrižni posamezniki, ki gredo na cesto alkoholizirani ali ki kršijo cestnoprometne predpise, "nevarni za celotno družbo".
Ministrstvo za pravosodje medtem zlasti zanima, ali so obstoječe kazni, zlasti tiste, ki so opredeljene v kazenskem zakoniku, primerne, ali bi jih bilo smiselno še povišati. Na tem področju je po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič potrebno zlasti dobro medresorsko sodelovanje, zato jo veseli tudi današnja udeležba vseh pristojnih ministrov na konferenci.
Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je poudaril, da na ministrstvu teče že mnogo aktivnosti v zvezi s prekomerno rabo alkohola in njenim vplivom na varnost v cestnem prometu. Zagotovil je, da bodo s temi dejavnostmi nadaljevali, med drugim pripravljajo javni razpis, v katerega bodo vanje vključili tudi nevladne organizacije.
Zbrane na konferenci je nagovoril tudi izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso, ki je opomnil, da na evropskih cestah umre kar 70 ljudi na dan, četrtina teh zaradi vožnje pod vplivom alkohola. To problematiko je zato po njegovih besedah treba nasloviti z različnih zornih kotov, na eni strani s predpisi, ki bi dali voznikom vedeti, da vožnja in alkohol nikoli ne gresta skupaj, na drugi strani pa tudi z dodatnim ozaveščanjem, kampanjami in nenazadnje primernimi kaznimi za neodgovorne voznike.
V Sloveniji je trenutno 300 prometnih policistov, kar je po besedah Ivana Kapuna z Generalne policijske uprave za od 150 do 180 premalo. Poleg tega se vsi niti ne ukvarjajo z nadzorom prometa, ampak jih zaposlujejo druge naloge. Po njegovi oceni imamo v Sloveniji tudi neučinkovit, počasen in zapleten prekrškovni postopek, ki bi ga bilo treba spremeniti.
Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo je opomnil, da se je v preteklih letih večina pozornosti namenjala razvoju avtocest, vzdrževanje državnih in regionalnih cest pa je ostalo v drugem planu. "To se nam maščuje. Imamo razsuto državno cestno omrežje," je ocenil.
Ob tem je Peter Lipar z ljubljanske fakultete za gradbeništvo sicer poudaril, da je glavni krivec za prometne nesreče človek. Izpostavil je še, da staranje prebivalstva in posledično voznikov prinaša nove izzive na področju prometne varnosti.
Tudi Borut Žagar iz združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornice Slovenije je opozoril na pomanjkanje neprometnih površin za usposabljanje kandidatov in na upadanje motoričnih spretnosti pri mladih voznikih.
Z izboljšanjem prometne varnosti se je sicer zmanjšalo število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah. Po drugi strani pa zaradi napredka medicine preživi več zelo hudo poškodovanih, vsi pa nimajo ugodnega izida rehabilitacije, ugotavlja Klemen Grabljavec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Opozoril je, da skrb za njih po koncu rehabilitacije pade na pleča svojcev, saj v Sloveniji ni ustreznih ustanov za oskrbo težko poškodovanih bolnikov.
Ustvarjalec oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez pa pogreša večjo ambicioznost družbe, da bi zahtevala hitrejše spremembe in uvajanje novosti. Po njegovi oceni sistemi, ki so koristni in ne tako dragi, bi pa lahko ključno pripomogli k prometni varnosti, na trg ne prihajajo dovolj hitro.
"Danes se pogovarjamo o higienskem minimumu, ki bi že zdavnaj moral biti urejen," pa je bil kritičen predstavnik nevladnih organizacij David Razboršek iz Zavoda Vozim. Po njegovih besedah je odločevalcem na področju izboljšav prometne varnosti treba dati zelo jasne predloge, ki jim ne bodo mogli reči ne.