EU VOLITVE 2019: Na evropskih volitvah tudi letos pisan nabor kandidatov

Za nov mandat v Bruslju in Strasbourgu si prizadevajo vsi sedanji slovenski evroposlanci razen Iva Vajgla (Alde/DeSUS). Lojze Peterle (EPP/NSi) upa na že četrti mandat v evropskih poslanskih klopeh, Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Zver (EPP/SDS) na tretjega, Romana Tomc, Patricija Šulin (obe EPP/SDS), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Igor Šoltes (Zeleni) pa bodo skušali v Evropski parlament priti drugič zapored.

DeSUS je po Vajglovi odločitvi, da ne bo znova kandidiral, za nosilca svoje liste tokrat postavil evroposlanca Igorja Šoltesa. Ta je na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 nastopil s svojo stranko Verjamem, ki pa ne obstaja več. Šoltes je poleg stranke zamenjal tudi evropsko politično družino - v iztekajočem se mandatu zastopa vrste evropskih Zelenih, če bo v parlament prišel znova, pa bo sedel v vrstah Evropske demokratične stranke (EDP), ki je zdaj članica liberalne politične skupine (Alde).

Evropski Zeleni so medtem na tokratnih volitvah podprli listo Povežimo se, na čelu katere je predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.

V Evropski parlament se po desetih letih želi vrniti nosilka liste NSi Ljudmila Novak, ki je bila evropska poslanka že med letoma 2004 in 2009. NSi, ki je leta 2014 nastopila s skupno listo z SLS, se tokrat ni odločila za sodelovanje s katero od drugih dveh strank iz evropske politične družine Evropske ljudske stranke (EPP) in se na volitve podaja samostojno. Stranka je Peterleta, ki je bil pred petimi leti na čelu skupne liste, uvrstila na tretje mesto svoje kandidatne liste.

V tem mandatu Evropskega parlamenta najmočnejša stranka iz Slovenije SDS, ki ima tri evropske poslance, je oblikovala skupno listo z zunajparlamentarno SLS. Na prvih treh mestih skupne liste so tako sedanji evroposlanci iz SDS - Zver, Tomčeva in Šulinova, na četrtem mestu pa je evropski poslanec iz SLS Bogovič. Ta je sicer na prejšnjih volitvah v evropske poslanske klopi prišel po zaslugi preferenčnih glasov z zadnjega mesta skupne liste z NSi. Na tokratni skupni listi SDS in SLS je še en kandidat SLS, in sicer nekdanji mariborski župan Franc Kangler.

Nekaj glasov tradicionalnim desnim strankam letos utegne po ocenah analitikov odnesti nova stranka Dom - Domovinska liga, nosilec katere je predsednik stranke Bernard Brščič.

SD je na dosedanjih treh evropskih volitvah vsakič osvojila najmanj en evropski poslanski sedež. Zadnjih deset let je v Evropskem parlamentu iz te stranke Tanja Fajon, ki je leta 2014 prišla vanj z drugega mesta na listi s pomočjo preferenčnih glasov, letos pa je na čelu liste. Med odmevnejšimi imeni na tej listi so letos tudi poslanca Matjaž Nemec in Milan Brglez ter državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Stranke leve sredine iz liberalne evropske politične družine (Alde) so se sprva dogovarjale za skupen nastop na evropskih volitvah. A po odločitvi predsednika LMŠ Marjana Šarca, da bo stranka nastopila samostojno, so se v boj za evropske poslanske sedeže podale vsaka zase.

LMŠ, ki se je po ocenah analitikov za samostojni nastop odločila predvsem v luči ugodnih javnomnenjskih raziskav, je na čelo svoje liste postavila novinarko Ireno Jovevo. Na listi LMŠ sta tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Klemen Grošelj in poslanka Tina Heferle.

Eno večjih presenečenj na kandidatnih listah je koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki jo je na čelo svoje liste uvrstila SAB. Mlinarjeva je v sedanjem mandatu evroposlanka avstrijske liberalne stranke Neos.

Stranka modernega centra (SMC) pa je za nosilca liste izbrala poslanca Gregorja Periča. Na listi te stranke pa ni sedanje evropske komisarke Violete Bulc. Bulčeva je sicer članica sedemčlanske ekipe evropskih liberalcev (Alde) za visoke položaje v evropskih institucijah.

Levica je edina slovenska stranka, ki ima na evropskih volitvah tudi vodilno kandidatko in s tem potencialno kandidatko za predsednico Evropske komisije. Nekdanja igralka in sedanja poslanka Violeta Tomić je namreč ena od dveh vodilnih kandidatov evropske levice, obenem pa tudi nosilka liste Levice, kjer je na zadnjem, osmem mestu koordinator Luka Mesec.

V preteklosti se je sicer že zgodilo, da so bili kandidati kljub temu, da so bili na repu kandidatne liste, s preferenčnimi glasovi izvoljeni v Evropski parlament. Poleg že omenjenih Bogoviča in Fajonove na prejšnjih volitvah je to leta 2004 na prvih evropskih volitvah, na katerih je sodelovala Slovenija, uspelo sedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju.

Med parlamentarnimi strankami je SNS za nosilca svoje liste postavila svojega predsednika Zmaga Jelinčiča. Med zunajparlamentarnimi pa se v boj za sedeže v Evropskem parlamentu podajajo tudi Dobra država na čelu z diplomatom Petrom Golobom in Gibanje Zedinjena Slovenija z Andrejem Šiškom in Joškom Jorasom.

Za danes so vložitev kandidatne liste napovedali še Zeleni Andreja Čuša.