Poezija za kavo, boljše počutje in kot krik v ponorelem svetu

"Kajti v tem izvotljenem času, lažno naphanem z nesmiselnim gomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj..., nekaj..., za kar je vredno živeti," je zapisala predsednica DSP in pozvala: "Berite. Pazno, premišljeno. Iščite duše."

Poslanico je opremila tudi z verzom Srečka Kosovela, čigar 115. obletnica rojstva je minila v ponedeljek: "Ta strašni čas, neurejeni čas/poplavlja z nemirom iskanje/vse naše, vse naše smeri/lomi in ubija nam sanje."

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay pa je ob letošnjem prazniku poezije zapisala, da ta literarna zvrst prestavlja edinstveno umetnost, ki nas opominja na izjemno raznolikost jezikov in kultur: "Poezija je prostor srečevanj med individualnim in svetom. Je uvod v raznolikost, dialog in mir. Je pričevalka o univerzalnosti človeškega."

Tudi po Sloveniji se je brala poezija. Posebej pestro je bilo v Ljubljani, kjer je poezija že v sredo zvečer začela odmevati v kavarni ljubljanske Drame z izborom pesmi iz ljudske dediščine, opolnoči pa so se ljubitelji poezije preselili v Center za poezijo Tomaža Šalamuna na Cankarjevi, kjer se je začelo letošnje 24-urno branje poezije, katerega pobudnik je s somišljeniki pesnik Dejan Koban. Branje se je po 8. uri preselilo v Trubarjevo hišo literature na Stritarjevo, od 17. ure do enih ponoči pa pesniški maraton zaseda lokal Pritličje na Mestnem trgu. Maratonskega branja se udeležuje okoli 200 nastopajočih.

V okoli 70 izbranih kavarnah po vsej Sloveniji je bilo v sklopu pobude Plačaj z verzom ponovno mogoče pesem zamenjati za kavo ali čaj. Letošnja akcija je v ospredje postavila vprašanje, kaj se dogaja v naših možganih, ko se srečajo s poezijo. V ta namen raziskovalna družba Valicon v sodelovanju s podjetjem BlackBox izvaja raziskavo, ki bo z uporabo tehnologije EEG razkrila nezavedne možganske procese ob uživanju v izboru poezije podpornika akcije, pesnika Ferija Lainščka.

"Čeprav ni bila ustvarjena zato, da bi kaj lajšala in zdravila, temveč se temu kvečjemu upira in izmika, iz dneva v dan najde mnoge bralce, ki si z njo pomagajo in pravijo, da jim je bolje. Tudi v tem je čudež poezije in njena presežna moč, ki se razumskemu dojemanju izmika," je dejal Lainšček. Zbrane verze bo pobudnik akcije, avstrijsko podjetje Julius Meinl, pretopilo v donacijo, ki bo bolnike z najtežjimi oblikami krvnih rakov podprla pri psihični in fizični rehabilitaciji.

DSP je dopoldan v sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Iris pripravilo pesniški nastop učencev tega centra, ob 17. uri pa je v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije ter centrom Iris ob letošnji 70. obletnici smrti Otona Župančiča izvedlo še pesniško branje pri Prešernovem spomeniku.

T.i. pesniku iz Tomaja se ob 115. obletnici rojstva v sklopu praznika poezije poklonila tudi zasedba Borghesia, ki je na lani izdanem albumu Proti kapitulaciji uglasbila Kosovelove pesmi. Popoldan so vabljeni z vseh vetrov prebirali Kosovelovo poezijo pred Mestno hišo. Ob branju so odkrili tudi premični spomenik neumnosti, pohlepu in destruktivnosti, ki predstavlja interpretacijo Kosovelove enačbe: "Gnoj je zlato in zlato je gnoj", navezuje pa se tudi na Fontano Marcela Duchampa iz leta 1917.

"Žal živimo v časih, ko je zlata WC školjka postala vrednota v krasnem novem svetu in merilo poslovnega 'uspeha'. Socialne neenakosti se povečujejo in bogati so še bogatejši, revni še revnejši. Politika, kapital in mediji pridno skrbijo za čim večje neravnovesje," so ob dogodku zapisali pri Borghesii.

Kovček, poln pesniških zbirk, ki je ves dan potoval s podporniki poezije, pa so zvečer v lokalu Pritličje predali predstojniku Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutu Škodlarju, ki je ob današnjemu dnevu presodil: "Poezija je lahko most med osamljenostjo notranjih bojev in skupnim besediščem zunanjega sveta."

Unesco je 21. marec za svetovni dan poezije razglasil leta 1999, da bi izrazil podporo jezikovni raznolikosti v pesniškem jeziku in ovrednotil poezijo kot simbol ustvarjalnosti človeškega duha.