Dejan Prešiček - minister, ki je po štirih mesecih izgubil zaupanje sodelavcev

Ljubljana, 28. januarja - Minister za kulturo Dejan Prešiček je drugi minister v vladi Marjana Šarca, ki je predčasno končal svoj mandat. Dobre štiri mesece po zaprisegi je odstopil, potem ko so se v javnosti pojavili očitki o mobingu in šikaniranju zaposlenih na ministrstvu ter uporabi službenega vozila v zasebne namene. Premier je njegov odstop sprejel.

Ljubljana.
Minister za kulturo v odstopu Dejan Prešiček.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Ko je SD predlagala Prešička za ministra za kulturo, ga mnogi, tudi iz kulturne sfere, niso poznali. Njegova stranka ga je opredelila kot zavzetega in delovnega človeka s posluhom za kulturo, nenazadnje je deloval kot saksofonist in pedagog.

Prvi meseci njegovega mandata so minili mirno. Iz kulturnih krogov je bilo slišati odobravanje, da je novi minister človek dialoga, ki je pripravljen na reševanje številnih zagat kulturnega sektorja.

Zapletati se je začelo minuli teden, ko je Sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa) predsedniku vlade poslal dopis, v katerem ga opozarja na šikaniranje na ministrstvu, kar naj bi botrovalo tudi samomoru enega od tamkajšnjih uslužbencev - po podatkih ministrstva sicer Prešička, odkar je na položaju, ni nihče prijavil zaradi mobinga. Sledile so tudi obtožbe, da je zlorabil položaj, saj je službeni avtomobil uporabil za prevažanje glasbenih inštrumentov z ministrstva na glasbeni konservatorij, kjer še delno poučuje. Razmere na ministrstvu je začela preiskovati policija.

Prešiček je razmere ustno in nato še pisno pojasnil Šarcu. Priznal je, da je z uporabo službenega avtomobila za zasebne namene storil napako, odločno pa se je ogradil od obtožb o šikaniranju. Večkrat je ponovil, da zna biti odločen in zahteven, nikakor pa da ni človek, ki bi trpinčil ljudi, kot so mu očitali nekateri zaposleni na ministrstvu in konservatoriju.

Po medijski gonji, kot je nastale razmere poimenoval Prešiček, je v nedeljo zvečer predsedniku vlade ponudil svoj odstop. "V zadnjem tednu sem doživel nekaj, kar ne privoščim nikomur. Javni linč, ki se je zgodil, ni prizadel samo mene in mojih sodelavcev, ampak tudi tiste v kulturi, ki - kot bi rekel Prešeren - 'dobro v srcu mislijo'. Tega pa ne morem dopustiti, saj nisem brezčuten človek, kot so me nekateri (mediji) želeli prikazati. Sploh po moji ponesrečeni izjavi v zadnji Tarči, ki so jo dobesedno lahko razumeli samo tisti, ki so imeli slabe namene," je v odstopnem pismu zapisal Prešiček. Minister je namreč v četrtek v oddaji Tarča povedal: "Včasih povzdignem glas, ne rečem, ampak ne trpinčim brez razloga, ne zmerjam, ne mečem ključev."

Izjava je dodatno razburila javnost. Sindikalni vodja na ministrstvu Gregor Lesjak je povedal, da je hišni sindikat poslal pismo Šarcu in ga prosil za Prešičkovo zamenjavo. Pojasnil je, da minister očitno vztraja pri svojem, vse obtožbe zanika in da nima smisla, da bi se z njim še sestajali in iskali rešitev.

Na drugi strani je minister prejel podporo nekaterih vidnih kulturnikov, med drugim so zanj glas zastavili vodja Galerije Kapelica Jurij Krpan, skladatelj Milko Lazar, urednik založbe Litera Orlando Uršič, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Marko Repnik, vodja Festivala baročne glasbe Seviqc Brežice Klemen Ramovš, direktor SNG Maribor Danilo Rošker, umetniški direktor Opere SNG Maribor Simon Krečič, režiser in umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski, baletnik in direktor mariborskega baleta Edward Clug, umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak ter direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek. Vsi verjamejo, da so se s Prešičkom začele dolgo pričakovane spremembe.

Takoj po imenovanju je Prešiček dejal, da si bo prizadeval kulturo znova postaviti v središče javnega interesa ter da se bo zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev na 0,5 odstotka BDP do konca mandata. Letošnji rebalans proračuna je kulturi prinesel dodatnih 30,4 milijona evrov in znaša nekaj manj kot 193 milijonov evrov.

V načrtih je imel tudi pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo, čimprejšnje sprejetje zakona o kulturnem evru in zakona o medijih - ta bo šel v javno obravnavo v februarju - ter urejanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih.

V nedavnem pogovoru za STA je glede slednjega povedal, da so glede na zaveze znotraj koalicijske pogodbe že začeli pripravljati sistemske ukrepe, kot je osnutek predloga zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju.

Na ministrstvu so prevetrili tudi pravilnik o strokovnih komisijah, ki ocenjujejo prijavitelje na razpise. Skupaj z vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so pripravili razpis za mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, na katerega so, kot je dejal, čakali deset let.

Prešiček, rojen leta 1970, je po končanem študiju saksofona na Akademiji za glasbo v Frankfurtu kot solist in komorni glasbenik nastopal doma in v tujini ter poučeval na ljubljanskem konservatoriju in akademiji. Od leta 2010 je vodil konservatorij z 250 zaposlenimi.

Nastopal je na številnih festivalih ter v koncertnih dvoranah po Evropi ter v Kanadi, ZDA in Braziliji, z različnimi domačimi in tujimi ansambli in orkestri ter sodeloval z znanimi slovenskimi in nekaterimi tujimi skladatelji. Snemal je za radijske in televizijske hiše ter podpisal nastanek več zgoščenk.

Na njegovo pobudo je nastal Trio Slavko Osterc, je soustanovitelj glasbenega društva Ansambel Slavko Osterc, skupaj z Matjažem Drevenškom in Milkom Lazarjem je ustanovil tudi slovensko društvo saksofonistov Saksofonija. Je član kvarteta saksofonov Ensemble 4saxess, znan pa je tudi po nastopih v duu s sestro, pianistko Nino Prešiček.

To, da je kot glasbenik vstopil v politiko, je videl tako kot prednost kot pomanjkljivost. "Predvsem čutim, da nisem politično obremenjen s političnimi igricami, ki obstajajo," je dejal.

sl/av/tz
© STA, 2019